Od danes pa lahko premoženje prenese tudi na Delniško oporo pri Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD). Zanj je Odvetniška pisarna Zaman odprla ločeni fiduciarni račun, na katerega bo lahko posameznik, proti plačilu razumnih stroškov, prenesel in hranil svoje premoženje, je pojasnil predsednik VZMD Kristjan Verbič.

VZMD z novim produktom cilja zlasti na fizične osebe z registrskimi računi, ki imajo portfelj, vreden manj kot 1000 evrov in ki se jim prenos in hranjenje premoženja na trgovalnem računu ne bi splačal. "Naša rešitev je namenjena vsem, za katere ne bi bilo smotrno in racionalno imeti trgovalnega računa, teh je pa po naših ocenah od 240.000 imetnikov registrskih računov približno 110.000," je poudaril.

Stroški vzdrževanja trgovalnega računa med 27 in 35 evri

Ravno to, da bo zaprtje registrskih računov posamezniku, imetniku premoženja iz časov privatizacije oziroma lastninjenja družbene lastnine po letu 1991, ko je Slovenija postala samostojna država, prineslo stroške, če ga bo želel obdržati, je dvignilo največ prahu. Veliko jih namreč ne more oceniti, koliko je njihovo premoženje zares vredno, saj delnice denimo ne kotirajo na borzi.

Tako je odločitev, ali je sploh smiselno odpreti trgovalni račun - za katerega naj bi družbe oziroma banke po ocenah države za odprtje, stroške vodenja računa in za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunavale v povprečju med 27 in 35 evri na leto - za marsikoga precej težka.

Čeprav zakonska podlaga za novo ureditev, to je spremenjen zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, določa, da letni strošek trgovalnega računa za fizično osebo ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem, se tega nekateri ponudniki na trgu ne držijo.

"Borznoposredniške družbe in banke v veliki meri tega ne upoštevajo in so našle druge načine, da z najrazličnejšimi tarifami ustvarjajo nesorazmerno visoke donose oziroma dobičke. V tem času smo bili namreč priča bolj ali manj mamljivim ponudbam, ki pa v veliki meri pogosto skrivajo skrite stroške, ki se bodo pokazali šele čez nekaj časa," je izpostavil Verbič.

Kritičen je bil do države, ki se ob izpolnjevanju zahteve evropske integracije poravnalnih sistemov, ki jih je povzela v zakonu, ni potrudila najti boljše rešitve, ki bi upoštevala specifiko slovenskega prehoda v nov družbeni sistem. Kritičen je bil tudi do načina obveščanja, kaj lahko ljudje sploh naredijo oziroma na podlagi katerih informacij se lahko sploh odločijo.

To, da bo država lahko prišla do nekaterega premoženja - če se bo posameznik delnicam odpovedal, bodo šle te v last državi - je označil za "ponovno nacionalizacijo", ki je mu zdi "neprimerna in neokusna". Spomnil je, da je VZMD predlagala, da naj te delnice pravno postanejo lastne delnice posamezne družbe. Tu bi se po njegovem morala odzvati tudi posamezna podjetja.