DR.MAKSTAJNIKAREKONOMSKA FAKULTETAVUUBUANI Predsedniške volitve, delavskiprotesti, naraščajoče nezaupa-nje v vlado pa še kaj so jasnoopozorili, da je večinaSlovencev proti večji polariza-ciji v naši družbi in da nepotrebujemo elite Slovencev,ki nas bo prek menedžerskihodkupov edina znala voditi vsvetlo bodočnost. Potem kosmo preštevilni ugotovili, daimamo od hitre gospodarskerasti bore malo in da moranjene sadove pobirati nekdodrug, je postalo jasno, danacionalni interes ni v tem, da"mora lastnina ostati vslovenskih rokah" in da je tastavek zgolj politična parola,ki

nima zveze z učinkovitost-jo. Učinkovite družbe so z boljali z manj simetrično razdelje-nim bogastvom. In Slovencivsaj danes očitno menimo, daznamo za učinkovitostposkrbeti tudi sami, brezbogatih, ki naj bi nas ediniznali voditi, in zamerimo vpolitiki vsem tistim, ki so tospoznali prepozno. Razvpiti primeri menedžer-skih odkupov so prebudili celotiste, ki ne berejo finančnih inpohtičnih beril. Ljudje sonamreč spoznali, kaj razlikujenaše menedžerske odkupe odtistih v tujini. Pri nas nastajajoz odkupom državnih deležev,ki so v SOD-u in KAD-u,skratka deležev, ki so bilinekoč v lasti vseh nas in nanjegledamo kot "daljni" lastnikiše danes. Če bi g. Tuš prodalsvoje podjetje svojim mened-žerjem po nizki ceni, bi sinekaj mislili o njem, ampak binas figo brigalo. Tako pa pnčakujemo pošten izkupiček,ki se bo poznal tudi v našihžepih. Če v takšnem podjetjudirektor tako zelo verjame, dabodo delnice narasle za 100odstotkov, da jih je pripravljenkupiti, bi morala biti njegovatemeljna naloga, da iztrži teh100 odstotkov. Drugače jebolje, da najdemo drugegadirektorja, ki bo to sposobennarediti. Ne prvi ne drugi patega ne bosta mogla, če bostadržavni delež poizkušalaprodati samemu sebi. Zatomenedžerji podjetja prevzema-jo po trenutnih tržnih cenahdelnic, a se zagotovo ne naredinajveč, da bi bile vrednostidelnic maksimalne. Mislim, da tudi vse boljerazumemo, da bi morali imetido teh deležev vsi enakdostop, saj gre za državnolastnino. Tako pa so cclo malidelničarji izrinjeni, kaj šele dabi lahko drugi sodelovali priodkupih. Sporna je tudilastnina, ki tako nastaja.Odplačila dolgov bodomenedžerje sicer nekaj časasilila, da njihova podjetjarastejo, a na koncu bo tolastnina sinov in hčera, kibodo pričakovali, da jim nikoliv življenju ne bo treba delatidrugega kot igrati golf. In kdobo nadziral menedžerje dotedaj, saj bodo menedžerji innadzorniki hkrati? Prepričan sem, da bodo vsaj nekaterimenedžerji poizkušali svojedeleže tudi prodati. Ker bodohoteli visoke kapitalskedottčke, bodo morali kupcepoiskati na tujih trgih. Nakoncu bo veliko te lastninetako in tako v tuji lasti. Ali nebi bilo bolje, če bi bila že sedajin bi kapitalske dobičkepobrali kar davkoplačevalci? Najbolj sporno pa je financira-nje teh prevzemov. Na zahodumenedžerji prevzemajomanjša, bolj kritična podjetja,v katere lastniki več neverjamejo in jih poceniprodajajo, menedžerji paprepričajo banke, da lahko iznjih še kaj naredijo. Cena jenizka, vsota denarja majhna,obeti pa so visoki. Banka sploh ne potrebu]e resnega zavarova-nja! Pri nas pa so v tej igrinajboljša podjetja z visokimicenami delnic, z ogromnimikupninami in z menedžerji, kinimajo niti denarja za nakupniti stvari, da bi jih zastavili.Obresti bodo še lahkoplačevali, če bo usoda podjetijdobra, glavnice pa niti v temprimeru ne morejo. Nibančnega sistema, v kateremni nikoli treba vrniti kreditov.Refinanciranje gre, doklercena delnic raste, sicer panastane problem, sploh če sodolgovi zavarovani z delnica-mi po tekoči vrednosti vrazmerju ena proti ena. Inglavnico lahko vrne leprevzeto podjetje. Namesto dabi se zadolževalo za noveproizvode, tehnologijo, trge inrast, se bo za ustvarjanjelastnine sedanjih menedžer-jev. Kot da bi vam v trgovini sčevlji vrnili denar v škatli sčevlji, da boste prišli čevljekupit še jutri, proizvajalcu pane bi ostalo nič denarja, da biproizvedel nove! Problemi so torej predvsempolitični ali pa so nastali, kersmo zamižali pred ekonomski-mi načeli, da bi uresničilipolitične cilje. Ampakzanimivo je, da menedžerskeprevzemnike Ijudje vseenoniso obtožili za tajkune. Takoso jih začeli imenovatipredvsem politiki! Ampak ta -skoraj - psovka ni na mestu inkaže predvsem njihov strahpriznati, da so zanje krivi pravoni. Priznam, če bi bil na njihovemmestu, bi tudi ravnal tako kotmenedžerji. Vse do nedavnegamenedžerski prevzemi nitiniso bili moralno sporni.Skorajda so bili menedžerjijunaki, ki so širili podjetja,čeprav so bili neto učinki tehrasti zelo zelo skromni, saj sose njihova podjetja resdebelila, a so zunaj njihpriključena izginjala. Včasih sobili skoraj prisiljeni v odkupe,ker so jih hoteli izriniti drugi"tajkuni", ali pa so se takoubranili, da bi jih zamenjalaoblast. Malo so posledica tudi nedorečenosti privatizadje. Menedžerji pogosto vprašuje-jo, če ne bomo kupili mened-žerji, kdo pa bo? Tujci?Delavci? Ali pa bodo podjetjaše naprej državna? Vprašanja,ki so bila uničujoča tudi zaslovenski politični vrh obkoncu devetdesetih in nazačetku novega tisočletja, kosmo zagovarjali nacionalniinteres. Nič čudnega, da se jetedaj našel finančni minister,ki je izbrisal iz starega zakonao prevzemih člen, ki nidovoljeval menedžerskih prevzemov z zadolževanjemna podlagi zastave delnicciljnega podjetja. Lahkoimamo celo nagradno igro:Kdo je že bil ta finančniminister? Skratka, krivci niso menedžer-ji, pač pa vlade, ki so od leta2000 dalje omogočile takšneprevzeme. Nekatere so bilezaslepljene z nacionalnimiinteresi, nekateri predsednikivlad pa se niso hoteli zameritivelikim direktorjem, saj so jihpotrebovali, Janševa vlada paje menila, da bo prek njihustvarila svoje poslovnozaledje. Nekaj nas je opozarja-lo, da bo denar prej ko slejzavladal nad politiko. Todasedanji premierje očitno tospoznal šele nedavno in vužaljenosti reagiral na način,ki spominja na "ugotavljanje premoženja" iz socialističnihčasov, s členi v zakonih, kismo jih sicer nekoč že imeli, aso danes ustvarili slikopospravljanja porcelana ssekiro. A če ste včeraj demon-strirali proti tajkunom, potemmorate danes priznati, tudi čevam Janša ni všeč, da sopoteze v pravo smer. So pozne,a ne prepozne, zlasti če bodozakoni spiljeni na pravi način,kar sicer ni lepa lastnost tevlade. A prizadetih bobistveno manj kot na primerpri predlogu enotne davčnestopnje. Ubogi bodo seveda me-nedžerji, a imajo visoke plače;če so dobri, jih lahko tudipovišamo, to pa jim bonesporno omogočilo, dakakšen evro privarčujejo invložijo v "svoja" podjetja,ravno dovolj, da bodo tudilastniško spodbujeni kdobremu gospodarjenju. Inmalo bodo prizadete tudibanke, ki bodo imele manjšeprofite in bodo morate zahteva-ti vračanje kreditov. Mi vsi drugi pa bomo živeli šenaprej v prepričanju, da jenaša družba kar pravična, šezlasti če bo zato segrevanjegospodarstva vsaj malo šlotudi v korist naših realnih plačin ne le profitov novopečenihkapitalistov, ki so še nedavnobili skupaj z nami zgoljsamoupravljavci.



Medij: Večer
Avtorji: Taleska Monika
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 07. 12. 2007
Stran: 8

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items