Preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade Ministrstvo za finance in ATVP načelno podpirata podaljšanje roka za preoblikovanje družb, združenje malih delničarjev pa ne LJUBLJANA- Vseslovensko združenje za zaščito malih delničarjev je včeraj javnosti sporočilo, da bo ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča začasno zadržalo predlagane spremembe zakona, s katerim je po hitrem postopku želelo še za dodatna tri leta podaljšati skrajni rok za preoblikovanje štirih investicijskih družb, nekdanjih pidov, v vzajemne sklade - z leta 2011 na leto 2014. Ministrstvo je odlog potrdilo. Sprememba zakona, ki jo je predlagalo finančno ministrstvo, se nanaša na NFDi,

Krono Senior ID, KD ID in Zvon Ena ID. Te štiri družbe se edino še niso preoblikovale v vzajemne sklade. Posledica je, da njihovi delničarji svoje naložbe zdaj prodajajo po 30 do 35 odstotkov nižji ceni, kot bi jih, če bi ta korak že opravile, podobno kot večina drugih. Glede na odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev bi to morala kot prva konec leta 2010 storiti uprava Zvona Ena ID, preostale pa marca oz. decembra 2011. Združenje je na podlagi podatkov o prometu z delnicami v letih 2008 in 2009 zavrnilo argument finančnega ministrstva in Agencije za trg vrednostih papirjev (ATVP), ki je k predlaganim spremembam dala načelni pristanek, hkrati pa opozorila na dvomljivost dolžine podaljšanega roka. Obe instituciji sta namreč pri zavzemanju za podaljšanje skrajnega roka zatrjevali, da bi to negativno vplivalo na celotni finančni sistem. Podatke je združenje posredovalo tudi ministrstvu. Ne grozi splošno znižanje cen »Ti podatki jasno kažejo, da bi pri enakomernem odprodajanju presežnih delnic v obdobju od danes do skrajnjega roka za preoblikovanje tako odprodajanje prispevalo največ nekaj odstotkov dodatnega prometa, v večini primerov pa celo manj kot odstotek. Zato menimo, da pri takem odprodajanju ni mogoče govoriti o grožnji 'splošnega znižanja cen'.« Združenje tudi poudarja, da je za preoblikovanje po obstoječem zakonu še eno leto in pol časa in da bi bilo enake učinke kot s podaljšanje mogoče doseči z manjšim poseganjem v pravice delničarjev. Predlagajo rešitev tudi za netržne naložbe, ki jih je ministrstvo omenjalo kot enega glavnih argumentov za podaljšanje skrajnega roka. »Namesto podaljšanja predlagamo, da ima lahko vzajemni sklad, ki bo nastal s preoblikovanjem, v prvih treh letih po preoblikovanju v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga največ 20 odstotkov svojih sredstev in da se delnice NLB do leta 2011 uvrstijo na borzo« Krka, pri delnicah katere so presežki nad dovoljeno mejo največji, kar naj bi posebej skrbelo ministrstvo, je po navedbah združenja na letošnji skupščini v začetku julija sprejela sklep o pridobivanju lastnih delnic, ki družbi v prihodnjih treh letih omogoča nakup do 3,5 milijona delnic, tudi mimo organiziranega trga. »To je,« ugotavlja združenje malih delničarjev, »skoraj osemkrat več od celotnega števila delnic Krke, ki jih morajo investicijske družbe prodati do preoblikovanja za odpravo neskladja prodati po obstoječem zakonu.« Ministrstvo šele zdaj seznanjeno s pomisleki Ministrstvo za finance je ob odločitvi za zadržanje sprememb zakona sporočilo, da »s pomisleki in predlogi, ki so se v zadnjih dneh pojavljali v javnosti, v postopku priprave predloga zakona ni bilo pravočasno seznanjeno«. Poudarilo je, da je spremembe »pripravilo izključno kot odziv na zaostrene razmere trenutne finančne krize«. »Z njimi smo poskušali v čim večji možni meri zaščititi predvsem interese malih vlagateljev, hkrati je v skladu s skrbjo za vzdrževanje širše finančne stabilnosti.« Po sedanjem zakonu, sprejetem leta 2002, se morajo nekdanji pidi v vzajemne sklade preoblikovati v štirih letih od prejema odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev. Po izteku tega časa lahko sicer dobijo kratek dodaten rok, ob njegovem nespoštovanju pa sledi odvzem dovoljenja in prenos na skrbnika. Doslej se je, kot rečeno, preoblikovala večina nekdanjih pidov. Zavračanje preoblikovanja v vzajemne sklade je bilo dolga leta stalnica upravljavcev pidov. V preteklosti so vlade nekajkrat predlagale zakonske rešitve, s katerimi bi jih v korist delničarjev - prisilile k temu koraku. Toda to prizadevanje se je, če ne prej, izjalovilo vsaj v parlamentu. Poslanci so se po nekem čudežu vedno znova zavzeli za koristi šefov pidov in v škodo delničarjev pidov. Uspešno lobiranje dobro organiziranih upravljavcev pidov se je pogosto povezavalo z domnevnim podkupovanjem. Nobena pristojna institucija nikoli ni pokazala zanimanja za razčiščevanje te precej razširjene domneve. Ustrezne zakonske spremembe so bile sprejete šele leta 2002. MlJA REPOVŽ



Medij: Delo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 07. 2009
Stran: 13