Danes bo potekala 20. redna skupščina družbe Mercator, d.d., ki se je bosta udeležila tudi pooblaščenca Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): dr. Miran Mejak, član Strokovnega sveta VZMD, in mag. Kristjan Verbič, Predsednik VZMD. Oba predlagata podporo vsem sklepom, kot sta jih predlagala Uprava in Nadzorni svet, kot tudi dodatnima točkama, predlaganima s strani novega večinskega lastnika, družbe Agrokor, d.d., ki ob seznanitvi z odstopom dosedanjih članov Nadzornega sveta predlaga imenovanje novih: Damirja Kuštraka, Ante Todorića, Ivana Crnjaca, dr. Mateja Lahovnika, Darka Kneza in Ivico Mudrinića.

Ob tem je VZMD v okviru Komisije VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov interno preveril morebiten interes za kandidaturo za člana novega Nadzornega sveta, ki bi ustrezno in kompetentno odražal še vedno pomemben lastniški delež preostalih malih delničarjev, glede na dejstvo, da vseh 11.480 ni sprejelo Prevzemne ponudbe (izteče se v ponedeljek ob 12.00 - po današnjih podatkih se je približno polovica delničarjev odločila za sprejem Prevzemne ponudbe - primerjalna tabela cen storitev borzno-posredniških družb). Tovrstnega interesa in pripravljenosti za kandidaturo v VZMD doslej niso zaznali, zato konstruktivno podpirajo predlagane kandidate. 

Sicer VZMD že vse od leta 2006, oziroma 12. skupščine delničarjev Mercatorja, pozorno spremlja dogajanja povezana z družbo (kronološki pregled spodaj), izvaja in sodeluje pri zbiranju pooblastil njenih delničarjev ter zagotavlja ustrezno informiranost, kompetentno zastopanje in učinkovito uveljavljanje interesov delničarjev - tudi z leta 2009 vzpostavljeno Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, istega leta pa je bil na predlog VZMD izvoljen tudi član Nadzornega sveta, mag. Kristjan Verbič, ki je to funkcijo opravljal do leta 2012.

Predsednik VZMD se bo po skupščini odpravil v Čatež, kjer se bo udeležil skupščine družbe Terme Čatež, d.d., za katero so v VZMD pripravili Nasprotni predlog, s katerim predlagajo izplačilo dividend v bruto vrednosti 11 € na delnico - skupno 5.467.242 €, od 10.519.488,53 € bilančnega dobička v letu 2013, med tem ko delničar Kapitalska družba, d.d., predlaga izplačilo dividende v bruto vrednosti 1 € na delnico - skupno 497.022 €.

Uprava družbe - ki je sicer, skupaj z Nadzornim svetom, v sklicu predlagala, da se celoten bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe - je 25. 8. 2014, objavila Mnenje v zvezi z navedenima nasprotnima predlogoma, v katerem navaja, da je družba 18. 4. 2014 »z devetimi bankami upnicami podpisala Okvirno pogodbo o finančnem prestrukturiranju (v nadaljevanju: Okvirna pogodba), v kateri se je z bankami upnicami dogovorila o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s finančnimi obveznostmi družbe do bank upnic. Okvirna pogodba ureja finančne obveznosti do bank upnic do konca leta 2016, pri čemer predvideva, da bo poplačilo izvedeno iz pozitivnega denarnega toka in odprodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin ter finančnih naložb.«

Ker uprava v svojem mnenju zapiše tudi da »se zaveda, da mora družba izpolnjevati svoje obveznosti določene z Okvirno pogodbo, zato se to odraža tudi v predlaganem sklepu uprave« in bi »vsakršen drugačen sklep skupščine delničarjev glede uporabe bilančnega dobička za družbo predstavljal kršitev Okvirne pogodbe«, bo mag. Verbič na skupščini zahteval jasen odgovor, ali je s podpisom omenjenega dokumenta Uprava sprejela obveznosti in odločitve, ki presegajo njene pristojnosti in pooblastila, s čimer škodi tudi družbi, saj nepooblaščeno krati oz. posega v eno temeljnih pravic delničarjev, da odločajo o delitvi bilančnega dobička, kar neposredno zagotavlja tudi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Sicer so predstavniki VZMD že na skupščinah v preteklih letih opozarjali na skromno ali nikakršno dividendo, ki ne odraža uspešnega poslovanja družbe, sploh ob večkratnih objavah o izjemnih sezonah, ki jih družba objavlja na uradnem portalu Ljubljanske borze SeoNet. Tako na lanskoletni skupščini ni bil sprejet Nasprotni predlog, s katerim je VZMD predlagal delitev 10.024.310 € bilančnega dobička, ustvarjenega v letu 2012 (5 € dividende na delnico), saj je bil z 62,11 % prisotnega kapitala izglasovan predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se celoten bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe. Ob tem je vrednost delnice na Ljubljanski borzi tudi v zadnjem letu - kot že leto pred tem - izrazito padla(?!), zato se v VZMD ponovno sprašujejo, kakšen smisel ima za vlagatelje naložba, ki ne prinaša nikakršnega donosa, sploh ob dejstvu, da družba sicer ustvarja zavidljiv dobiček.

Včeraj je v Celju potekala 31. skupščina delničarjev Banke Celje d.d., katere se je udeležil tudi ddr. Tadej Kotnik, član Strokovnega sveta VZMD. Na skupščini sta Nadzorni svet in Uprava banke poročala delničarjem o poslovanju v lanskem letu in prvem polletju letošnjega leta ter o potekajočih dogovorih o finančni sanaciji te banke.

Prisotne delničarje je zanimalo predvsem, ali jih bo tudi v Banki Celje, podobno kot decembra lani v NLB, NKBM, Abanki, Faktor banki in Probanki, doletela razlastitev brez nadomestila, pri tem pa so poudarili, da je Banka Celje še decembra lani sporočila, da je kapitalsko ustrezna. Od Uprave so prejeli odgovor, da je »odločitev v rokah Evropske komisije, ki so ji skupaj z Ministrstvom za finance RS posredovali načrt sanacije«. Ddr. Kotnik je izpostavil, da so v posredovanem tekstu načrta vsekakor navedli konkretne ukrepe sanacije in zahteval odgovor, ali sta uprava Banke Celje in Ministrstvo za finance RS med te ukrepe zapisala tudi izbris. Uprava je odgovorila, da so v načrtu predlagali tako konverzijo podrejenih obveznic v delnice kot izbris, odločitev pa prepuščajo Evropski komisiji.

Na vprašanje delničarjev, ali bo Uprava Banke Celje v primeru, če ji Banka Slovenije zaukaže izbris vseh njenih podrejenih obveznic - tudi tistih, katerih imetniki so predlanskim že pristali v 30 % odpis ob podanem izrecnem zagotovilu, da dodatni posegi v njihovo terjatev niso mogoči - poskušala zavarovati svoje upnike v skladu s temi pogodbenimi zagotovili in zavezami, je Uprava odgovorila, da »bo morala spoštovati odločitev Banke Slovenije«!!!

Dr. Kotnik je opozoril, da poročilo o poslovanju Banke Celje, upoštevajoč dejstvo, da je »z eno nogo v grobu«, prav nič ne kaže na varčevanje, saj se je število zaposlenih v zadnjega pol leta zmanjšalo le za 16 oseb ali 3,2 %, stroški dela pa so se zmanjšali še manj (za 2,8 %), iz česar izhaja, da so stroški dela na zaposlenega v tej banki zdaj celo višji kot ob koncu lanskega leta. Več delničarjev je temu opozorilu pritrdilo in nadalje izpostavilo, da bi zmanjšanje števila zaposlenih moralo slediti več kot 20 % upadu obsega poslovanja, predvsem pa bi bilo pri tako slabem finančnem stanju banke, ko delničarjem in celo upnikom banke grozi izbris, pričakovati tudi občutno znižanje plač zaposlenih. Uprava je odgovorila, da so plače v Banki Celje »med našimi bankami že zdaj tretje najnižje« in da zato ne vidi razloga za dodatno varčevanje pri plačah.

Na vprašanja delničarjev o poskusih pridobiti tujega investitorja je uprava povedala le, da se pogovori nadaljujejo.

Velja dodati, da je bilo glasovanje na skupščini precej monotono, saj sta državna NLB in Slovenski državni holding (SDH), kot večinska delničarja Banke Celje, izglasovala vse sklepe, vključno s podelitvijo razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu, v skupaj več kot uro trajajoči razpravi o poslovanju te banke in usodi, ki čaka delničarje, pa se njuna predstavnika nista oglasila niti enkrat. To je še en žalosten dokaz nonšalantnega odnosa naše države do družb, ki jih obvladuje; kot največja lastnica Banke Celje bi morala najbolj pozorno spremljati njeno poslovanje, a skozi svoja dejanja vztrajno dokazuje, da je od vseh lastnikov najbolj brezbrižna.