Na današnji, 28. skupščini delničarjev družbe Pozavarovalnica Sava, d.d., (Sava Re) je bilo prisotnega 83,13% kapitala z glasovalno pravico. Skupščina je  odločala le o eni vsebinski točki: Pooblastilu upravi družbe za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Zaključena je bila v slabe pol ure, ob siceršnji razpravi, povezani z dvema nasprotnima predlogoma, ki sta ju podala delničarja Alojz Kobe in Societe General -  Splitska banka d.d., po pooblastilu zagrebške Croatia Osiguranje.

Delničar Kobe je predlagal umik lastnih delnic Sava Re, ki so (bile) v lasti Zavarovalnice Maribor, kot odvisne družbe. Predsednik uprave, mag. Zvonko Ivanušič, je pojasnil, da so oz. bi te delnice po prevzemu Zavarovalnice Maribor s strani Save Re v vsakem primeru dobile status lastnih delnic ter da bi z njihovim umikom lahko nastale težave glede na prevzemno zakonodajo in povečane deleže posameznih delničarjev v lastniški strukturi. Nasprotni predlog splitske Societe General je šel v smeri omejitve predlaganega pooblastila upravi, in sicer s 36 na 12 mesecev, ter pooblastila za pridobivanje lastnih delnic s predlaganih 1.721.966 na le 350.000 delnic.

O nasprotnih predlogih skupščina ni glasovala, saj je prvotni predlog Uprave prejel kar 99,50 % podpore, pri čemer je proti glasovalo 57.815 delnic, med tem ko so bili predlagatelji nasprotnega predloga očitno vzdržani z 2.445.905 delnicami. Družba lahko tako pridobljene lastne delnice uporabi za zamenjavo za manjšinske lastniške deleže v odvisnih družbah skupine Sava Re, zamenjavo za lastniške deleže v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov, za morebitno odprodajo strateškemu partnerju, ali za uvrstitev delnic družbe na vsaj še en razvit organiziran trg vrednostnih papirjev. Sklep je podprl tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki se je udeležil skupščine.

Neposredno po skupščini se je Predsednik VZMD odpravil v Laško, kjer se je v okviru načrtov in dejavnosti mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international aktivno udeležil srečanja z ekonomskimi svetovalci slovenskih diplomatskih predstavništev v tujini. V luči dogodkov, ki jih VZMD še pripravlja, je mag. Verbič opravil 9 B2B sestankov s slovenskimi ekonomskimi svetovalci in predstavniki na Veleposlaništvih RS, ki pokrivajo države in področja Avstrije, Bolgarije, Daljnega vzhoda, Indije, Izraela, Južne Amerike, Madžarske, Poljske, Rusije, Skandinavije in Srednje Azije. (na fotografiji Filipa Remškarja z ekonomsko svetovalko v Izraelu, gospo Darjo Ferlež Grubar)

Republika Avstrija je pred dvema tednoma kapitalsko okrepila banko Hypo-Alpe-Adria z vplačilom zneska 750 mio EUR; to je že osma državna injekcija kapitala tej banki v zadnjih petih letih, a po poročilih avstrijskih medijev še ne bo zadnja. Ob tem sila bode v oči dejstvo, da avstrijski zakonodajalci in regulatorji od imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic banke Hypo-Alpe-Adria niso zahtevali sodelovanja pri sanaciji bank niti v obliki znižanja terjatev ali pretvorbe obveznic v delnice banke, temveč so njihove obveznice ohranile vrednost in vse pravice, ki jih zagotavljajo prospekti. Ker so v Republiki Sloveniji ob državni dokapitalizaciji NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke razlastili vse imetnike hibridnih in podrejenih obveznic teh bank, pa čeprav njihovi prospekti niso dovoljevali niti pretvorbe v delnice, se strokovnim sodelavcem Vseslovenskega združenje malih delničarjev (VZMD) ponovno zastavlja vprašanje, od kod tako različna in neenakopravna obravnava vlagateljev v Avstriji in Sloveniji?!?

Nekateri pri tem kažejo na Evropsko komisijo, a so njeni predstavniki Predsedniku VZMD, mag. Kristjanu Verbiču, med nedavnim obiskom Bruslja ter njegovi predstavitvi Pisma Predsedniku Evropske komisije, Joséju Manuelu Barrosou, v Evropskem parlamentu zanikali, da bi kakorkoli pritiskali na slovensko politiko, pri njeni odločitvi za ukrep razlastitve. V omenjenem pismu sta namreč dr. Peter Glavič in mag. Verbič izrecno opozorila na neenakopravno obravnavo Slovenije ter ogrožanje njene finančne, gospodarske in družbene stabilnosti, ob škandalozni razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank. Predstavitev je Predsednik VZMD zaključil s pomenljivo opazko (posnetek VZMD.tv in investo.tv), da je zaradi neenakopravne obravnave Slovenija pred 23 leti zapustila prejšnjo skupnost oz. državno tvorbo; po predstavitvi pa so številni udeleženci ter predstavniki evropskih institucij, odločevalcev in regulatorjev izrazili začudenje nad trditvami, da naj bi bil izbris podrejenih obveznic posledica vztrajanja Evropske komisije, pri čemer so vsi kompetentni sogovorniki - brez izjeme - takšno možnost in navedbe v celoti zavrnili.

Zato VZMD ponovno poziva Guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj izpolni v Državnem svetu RS dano javno obljubo ter posreduje dopise, s katerimi je Banka Slovenije v času, ko so na Ministrstvu za finance RS pripravljali zakonske podlage za ukrep razlastitve, nasprotovala takšni razlastitvi. (izjava Guvernerja - posnetek VZMD.tv in investo.tv). Šele imena prejemnikov teh (domnevnih?!) dopisov bodo namreč razkrila, ali je na razlastitvi vztrajal nekdo iz Evropske komisije, Ministrstva za finance RS, ali morda (še?) kdo tretji.

Še glasnejši apel pa gre tokrat Ministrstvu za finance RS, katerega najvišji funkcionarji - minister dr. Uroš Čufer ter državna sekretarja mag. Mateja Vraničar in mag. Mitja Mavko - so vodili pripravo noveliranega zakona o bančništvu, ki je razlastitev uzakonil. Našteti funkcionarji so med obravnavo zakona v Državnem zboru RS vseskozi zagotavljali, da bo kljub vsem pomislekom o pravnosti, pravilnosti in pravičnosti ukrepov, ki so jih takrat zapisali v novelo zakona, te ukrepe morala uzakoniti in izvršiti vsaka članica Evropske unije, ki bo želela državno dokapitalizirati katerokoli banko. Način nedavne izvedbe državne dokapitalizacije banke Hypo-Alpe-Adria v Avstriji jasno kaže, da temu ni tako. Zato so v VZMD trdno prepričani, da mora vodstvo Ministrstva za finance RS prevzeti odgovornost za takrat dana lažna zagotovila, ali pa javnosti predočiti dokumente, ki bodo nedvoumno kazali, kdo drug nosi krivdo za razlastitev slovenskih imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic. Vse bolj se namreč zdi, da takšne razlastitve, še posebej pri sistemskih bankah, razen Slovenije ne bo izvršila nobena druga država Evropske unije.