»Spričo onemogočanja državljanom, da bi kot kupci oz. investitorji - in ne zgolj kot plačniki, davkoplačevalski sanatorji ter razlaščenci - sodelovali v postopkih prodaje državnega premoženja, VZMD in z nami povezane civilne iniciative vse dejavneje sodelujemo tudi s Skupnostmi društev in gibanj 'Državljani proti razprodaji',« je mag. Verbič izpostavil že ob aktivni udeležbi na javnih tribunah »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE«
v Ljubljani in Mariboru ter tiskovni konferenci,ob najavi shoda proti razprodaji državnega premoženja, o čemer je ekipa VZMD.tv / investo.TV tudi pripravila VIDEO REPORTAŽI z javne tribune v ljubljanskem Cankarjevem domu in tiskovne konference v prostorih SAZU.

Tako so ob udeležbi na opozorilnem shodu, v soboto 7. februarja 2015, proti razprodaji podjetij v državni lasti predstavniki VZMD in Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«predstavili dodatna opozorila in argumente, ki sledijo v nadaljevanju. Pri tem so posebej izpostavili naraščajoče nezadovoljstvo ljudi z nacionalizacijo domačih bank - izvedeno z davkoplačevalskim denarjem ter skozi prisilno razlastitev in izbris malih delničarjev - ter hkratnim škodljivim s hitenjem z njihovo razprodajo. To je končno primoralo tudi Državni zbor RS, da je na 4. seji 29. in 30. 1. 2015 obravnaval problematiko in odprta vprašanja o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in o upravljanju državnega premoženja v DUTB.

Zadevne sklepe Državnega zbora v VZMD pozdravljajo kot korak v pravo smer - tudi z vidika njihovepobude, že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS, za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Temu so strokovni sodelavci VZMD priložili tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

Podariti NKBM tujcem?

Država se je odločila, da bo odsvojeno premoženje sto tisoč izbrisanih lastnikov Nove KBM prodala, še pred odločanjem Ustavnega sodišča RS. Slovenski državni holding (SDH) je že dobil zavezujoče ponudbe za prodajo (odtujitev) NKBM. Beseda odtujitev je uporabljena, ker je Državni zbor RS junija 2013 sprejel sklep o odtujitvi, ne o prodaji 15 podjetij, med katerimi je tudi NKBM. Od drugih delničarjev za prodajo niso pridobili soglasja in so jih očitno že takrat nameravali razlastiti. Odtujitev po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni »prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo, odsvojiti«, s podpomenom »vzeti kaj z namenom prisvojitve na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika«. Državni zbor RS je sklep sprejel pred objavo Sporočila Evropske komisije o možni delni razlastitvi lastnikov delnic in podrejenih obveznic v saniranih bankah, na katerega se država sedaj sklicuje.

Ni naključje, da je država zasebnim lastnikom NKBM že decembra 2012 in potem še junija 2013 onemogočila sodelovanje v dokapitalizaciji banke in vmes razvrednotila premoženje delničarjev z inflacijo delnic od 39 milijonov na 323 milijonov; za delnico ni plačala 27 evrov kot sto tisoč malih delničarjev, temveč je 99 milijonov delnic samovoljno 'plačala' po 1 evro, 185 milijonov pa (na zahtevo Evropske komisije?!) celo samo po 1,3 centa. Tako je svoj lastniški delež povečala z 51 % na preko 97 %. NKBM je bila že leta 2007 polovično v zasebni lasti. Kako so Vlada RS in poslanci ob sprejemanju sklepa o odtujitvi junija 2013 vedeli, da bo banka čez pol leta nacionalizirana? In kako so že takrat vedeli, da bo kapital banke po jesenskem pregledu kakovosti aktive »izračunan« za negativnega, če so vsa revidirana poročila in tuje revizijske hiše potrjevale, da je kapital banke pozitiven in to v obsegu, ki je zadoščal vsem predpisom o kapitalski ustreznosti celo v kriznih razmerah? Očitno sta Vlada RS in Evropska komisija že junija 2013 načrtovali decembra 2013 izpeljani manipulativni izbris malih delničarjev banke, ki naj omogoči dokončno »odtujitev« NKBM.

Država se ni zavezala, da bo NKBM prodala po tako nizki ceni, da bi bil primernejši izraz »podarila«. Pred krizo je kandidatka za nakup NKBM, madžarska OTP banke kupovala po cenah 2,3-4,7 mnogokratnika knjigovodske vrednosti, kar je bilo normalno tudi za nakupne cene delnic bank v drugih podobnih prevzemih. Po podatkih Bloomberga so se v zadnjem času prevzemi evropskih bank opravljali do mnogokratnika knjigovodske vrednosti 1,4. NKBM je dokapitalizirana in ima visok količnik kapitalske ustreznosti 24,5 %, njena knjigovodska vrednost je 640 milijonov evrov. Ima visoko varne državne obveznice v vrednosti 1.490 milijonov evrov (od tega okoli 800 milijonov evrov ob razlaščanju delničarjev namerno podcenjenih) s 3,0-4,5 % letnih obresti ter ugodno razmerje med depoziti in posojili. Zato bi morala biti prodana vsaj za 900 milijonov evrov, država pa naj bi jo po zadnjih objavah nameravala prodati za zgolj 200 M€!?

NKBM ima v lasti državne obveznice (293 milijonov evrov) in obveznice DUTB z garancijo države (388 milijonov evrov), ki zapadejo v izplačilo decembra 2015 in decembra 2016. Bodoči kupec banke lahko obveznice unovči in si povrne morebitno posojilo za nakup banke. Kupec bo za NKBM torej plačal 200 milijonov evrov, od države in DUTB bo v naslednjem letu ali dveh poleg dobička banke in visokih obresti na državne obveznice dobil s poplačilom državnih obveznic še 681 milijonov evrov. Poleg tega bo lahko še znižal temeljni kapital banke, saj je njen količnik kapitalske ustreznosti dvakratnik zahtevanega, kar bo prav tako lahko izpeljal z izplačilom vsaj 200 milijonov evrov; torej si bo že v kratkem po nakupu lahko iz banke izplačal vsoto, ki bo presegala kupnino, in ob tem še vedno imel v lasti kapitalsko ustrezno banko, drugo največjo v Sloveniji!

Prodaja NKBM ni nujna

Dober gospodar prodaja premoženje, ko so cene visoke, in ga kupuje, kadar so nizke. »Če trg dobi vtis, da ste v prodajo prisiljeni, ste s tem že znižali ceno premoženju, ki ga prodajate« je opozoril dr. France Arhar, predsednik Združenja bank Slovenije. Država očitno pri prodaji NKBM ne ravna preudarno. Z znanstvenimi metodami se je s posledicami prodaje državnega premoženja v novih članicah EU ukvarjal prof. dr. Jože Mencinger, priznan ekonomist in znanstvenik. Svoje izsledke je objavil v več člankih doma in v tujini. Ugotavlja, da prilivom sredstev iz tujih neposrednih naložb čez nekaj let sledi neizbežen odliv dela bruto domačega proizvoda (BDP), rast strukturnega primanjkljaja na tekočem računu in velika izpostavljenost tveganjem v času finančne krize. Matične tuje banke v krizi rešujejo lastna gospodarstva in ne onih, v katerih imajo podružnice. Skoraj popolna razprodaja bank iz novih članic EU v krizi ogroža finančno stabilnost teh držav, saj zmanjšuje možnosti uporabe instrumentov gospodarske politike, načenja pa tudi njihovo politično suverenost. V krizi pride do velikega padca BDP in znižanje standarda prebivalstva.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je skupaj s Civilno iniciativo »Izbrisani Mali delničarji NKBM« zato dalo Ustavnemu sodišču RS Predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM do njegove odločitve o pritožbah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic zaradi kršitve človekovih pravic sto tisoč državljanom, posredno pa četrtini prebivalstva Slovenije. Razsodba bo zelo pomembna za gospodarsko prihodnost države in njeno politično suverenost.

Uničevanje slovenskih vlagateljev in kapitalskega trga

Tržno gospodarstvo zahteva stalen vir sredstev (lastniški kapital) v gospodarskih družbah; če država in gospodarstvo prisegata samo na zadolževanje (kredite), povečujeta »finančni vzvod« in posledica je večja tveganost poslovanja in hud padec BDP v krizah. Z izbrisom delnic šestih največjih, že privatiziranih slovenskih bank je bil prizadejan nov udarec domačim vlagateljem ter trgu vrednostnih papirjev. Naš trg si za razliko od drugih evropskih in svetovnih borz še vedno ni opomogel in posledica je množična, poceni razprodaja državnega in zaplenjenega zasebnega premoženja tujim kupcem - »odtujitev«. V histeričnem vzdušju izsiljenega hitenja in lobističnih pritiskov ni prostora za tehten razmislek o drugačnem upravljanju podjetij in bank ali celo o drugačni ekonomski strategiji države.

Država je uničevala slovensko premoženje s podržavljanjem samoupravnih podjetij, uničevanjem investicijskih skladov, ki bi sedaj lahko kupovali državno premoženje, in šestih domačih bank. Slovenski vlagatelji so očitno nezaželeni do take mere, da jih je treba razlastiti, tuji kapital pa je nekaj zveličavnega, zanj se je treba boriti in žrtvovati domače vlagatelje. Tuji kupci za nameček poceni kupujejo našo lastnino z najetimi krediti po okoli 1 % obrestni meri, slovenski pa so obremenjeni s 5-7 % obrestno mero. Gre za nelojalno konkurenco, ki je po Ustavi RS prepovedana. S tem in z medijsko gonjo proti domačim vlagateljem je država izgnala iz Slovenije tudi vzajemne in pokojninske sklade, s premoženjem okoli 2 milijardi evrov, pa tudi številne posameznike, ki zdaj raje vlagajo v tuje vrednostne papirje, saj so donosnejši, pa tudi varnejši - izbrisa, kakršnega so oblastniki uprizorili pri nas, v nasprotju s stalnimi zatrjevanji Vlade RS in Banke Slovenije niso izvedli še nikjer v EU. S tem slovenski vlagatelji ustvarjajo delovna mesta v tujini namesto doma!

VZMD je s Civilno iniciativo »Izbrisani Mali delničarji NKBM« 19. novembra 2014 Predsedniku Vlade RS in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH)poslal Ponudbo za nakup delnic NKBM v višini najboljše tuje ponudbe (150 milijonov evrov) in s predlogom hkratne rešitve spora o zaplembi delnic NKBM; država ne bi izplačala odškodnin, ampak bi vlagateljem samo vrnila zaplenjene delnice in podrejene obveznice NKBM ter zagotovila delujoč borzni trg zanje. Vendar država ne le, da banke ni ponudila v odkup tudi domačim vlagateljem, temveč je ponudbo tujim vlagateljemizrecno opredelila tako, da se domači niso mogli vključiti. Omogočila pa je vključevanje v prodajo NKBM madžarski banki OTP, ki je v solastnini posrednika v prodajnem postopku (družbe Lazard Frères). Prodajo nadzoruje Madžar Istvan P. Szekely z Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve.

Med prednostnimi nalogami Vlade RS v letu 2015 je očitno zanašanje na tuje lastnike. O domačih vlagateljih ni niti besede. Dejansko pa bi bilo trebanormalizirati trg vrednostnih papirjev s primarnimi izdajami delnic in vrniti neupravičeno odvzeto premoženje lastnikom delnic in podrejenih obveznic.

Državni zbor RS je razpravljal o sanaciji bančnega sistema

VZMD in Civilna iniciativa »Izbrisani mali delničarji NKBM« (CI) se že dobro leto trudita ugotoviti, kako je prišlo do sporne in nerazumne razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic v NKBM, NLB in drugih slovenskih bankah. Dne 18. 3. 2014 sta pisala Predsedniku Evropske komisije (EK) o neenakopravni obravnavi Slovenije ter ogrožanju finančne, gospodarske in družbene stabilnosti ob škandalozni razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank in zahtevala pojasnilo o vlogi EK pri tem. Odgovor so uspeli dobiti šele julija 2014 - EK je v njem prevalila vso odgovornost na slovensko vlado in zamolčala svojo vlogo pri uničevanju slovenskega kapitala. Predsednik VZMD je na to škandalozno in edinstveno razlastitev opozarjal na številnih mednarodnih srečanjih in konferencah v tujini.

VZMD in CI sta s predstavitvijo problema sodelovali na posvetovanju o »Strategiji razvoja slovenskega bančništva« (VIDEO POSNETEK ekipe VZMD.tv/ investo.TV), ki je bila v Državnem svetu RS 24. 3. 2014. Na posvetovanju je sodeloval tudi Guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, ki je izjavil, da lahko predloži vse zahteve in sestanke Banke Slovenije, na katerih so se trudili, da ne bi prišlo do izbrisa delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank, vendar naj bi EK na koncu enostavno zahtevala, da se izbris izvede (VIDEO POSNETEK). Guvernerja so večkrat pozvali, naj svoje trditve podpre z obljubljenimi dokaznimi dokumenti, vendar brez uspeha. Tudi vsa pisma Predsednici Vlade RS in Ministru za finance so bila neuspešna. Zato so 29. 5. 2014 vložili še eno Pobudo za presojo ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L) - tokrat za zaščito človekovih pravic preko sto tisoč razlaščenih delničarjev NKBM in drugih slovenskih bank.