Kaj, hudiča, delajo slovenski tožilci?

Finance, 18.02.2015

Kaj hudiča_delajo_slovenski_tožilci_Kaj, hudiča, delajo slovenski tožilci?! Po tem, ko na Islandiji za goljufivo dokapitalizacijo banke dobiš pet let, pri nas pa ni premoženjske škode, ampak samo nepremoženjska korist, je to vprašanje, na katero si davkoplačevalci zaslužijo odgovor. Obsodba in pravična kazen v finančnem kriminalu seveda nista preprosti stvari. Ampak saj nobena služba ni preprosta. Zares je težko nedovoljene, nezakonite finančne operacije razkriti kot kriminal, torej kot goljufijo, oškodovanje upnikov, neko kaznivo dejanje, kjer je mogoče doseči obsodbo, in to tako na večletno zaporno kazen. In ni lahka odločitev, ali doseči vsaj neko obsodbo ali tvegati s hujšim kaznivim dejanjem, pa obsodba mogoče spolzi. In enako težka je odločitev, ali sploh obtožiti za nekaj marginalnega - če je »vsemjasno«, daje v ozadju hud kriminal. Še enkrat, povsod po svetu, od Islandije do Slovenije, je politika obljubila pregon in obsodbe, ljudje pahočejo dolgotrajne kazni .

Med tem, kar si kdo želi, in tem, kar je zares mogoče, pa je veliko razhajanje. A obsodbe so vendar uspešne, če se postavi jasna, preprosta, razumljiva ločnica, kaj je kriminal in kaj je posel. Saj ni res, paje! Na primeru Probanke tožilec Luka Moljk Romani Pajenk in Milani Lah očita zlorabo položaja, nista si pridobili premoženjske koristi, tako tudi ni bilo škode. Sta si pa pridobili nepremoženjsko korist, in sicer sta si z nedovoljeno asistenco pri dokapitalizaciji banke ohranili visok položaj v banki, trdi tožilec. Zagrožena kazen: do leta dni zapora. Nobena ni priznala krivde, če bi jo, bi se tožilec zadovoljil s kaznijo v višini mesečne plače. Naslednja obravnava bo 16. aprila. Ob tem dodajmo, daje na Islandiji pričakovani čas za začetek in končanje zahtevnega procesa v bančni zadevi na prvi stopnji štiri mesece. Sredi decembra seje pri Probanld odločalo o priznanju krivde, postopek seje nadaljeval januarja, zadnja obravnava je bila 12. februarja, kot rečeno, gremo naprej aprila. Že zdaj bo torej tri mesece. Že zakon o gospodarskih družbah pravi, daje posel, s katerim da družba posojilo za pridobitev svojih delnic, ničen. Ampak ničen še ne pomeni kazniv. Zakon o bančništvu določa, da banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic. Vendar je to po zakonu o bančništvu prekršek, za katerega se banka kaznuje z globo od 80 do 370 tisoč evrov. Pot od tukaj do obsodbe za kazniva dejanja, kjer je šlo za goljufije, oškodovanje upnikov, preslepitev, prevaro pot za obsodbo za kaznivo dejanje, ko se denimo sedi pet let -, je trnova. Pr obanka v potop Vendar pa po drugi strani banka, ki daje posojila za nakup svojih delnic za to, da izboljša kapitalsko ustreznost, preslepi nadzornika, ogoljufa upnike in vlagatelje, ker je videti, daje kapitalsko ustrezna, čeprav ni, in to je sistemski problem, ki ogrozi finančno stabilnost države. Škoda je vsaj vse tisto, kar morajo davkoplačevalci prispevati pozneje, namesto da bi banka zakonito in pravilno sama s svojimi lastniki pravočasno rešila težave. Probanka je končala v likvidaciji, še enkrat je država Probanko dokapitalizirala s 176 milijoni evrov. In ni nobene škode? Težko razumljivo. Odgovori, ko jih bo pripravil tožilec Zakaj takšna odločitev tožilstva, kje so v konkretnem primeru glavne težave, ki jih lahko razkrijejo, kje so splošne težave obsodb bančnega kriminala, smo v ponedeljek popoldne vprašali tudi na specializirano državno tožilstvo. Andreja Kravanja nam je včeraj popoldne na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo odgovore, da z njimi seznanimo javnost, odgovorila, da nam jih bo poslala, ko jih bo pripravil tožilec.

 

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 18. 02. 2015
Stran: 6