Na kaj natančno vpliva Alenka Bratušek? Na nič

Finance, 04.07.2014

Na kaj_natančno_vpliva_Alenka_Bratušek_Na_ničNa kaj natančno vpliva Alenka Bratušek? Na nič! Q PETKA SO VDAT pe:r;. sovr..?.t©fir..?. ne? s: Komentiramo včerajšnji sklep vlade o zamrznitvi postopkov privatizacije. Ugotovitev: poleg tega, da premierka in ministri, ki so sklep podprli (kdo je bil proti, na vladi ne želijo razkriti, sta pa sama to povedala finančni minister Uroš Čul er in notranji minister Gregor Virant), državi zbijajo kredibilnost, bo izkupiček ničeln. »Dokler mandata ne nastopi nova vlada, se ne konča nobena prodaja in se ne konča noben privatizacijski postopek, ki je že v teku,« je po seji vlade pojasnila premierka v odstopu Alenka Bratušek. Q Komentar Financ: V tem trenutku sta dva postopka, prodaja Aerodroma Ljubljana in NKBM, v fazi oddaje zavezujočih ponudb.

Za Telekom Slovenije se bodo zavezujoče ponudbe oddajale šele v začetku avgusta. Oddaji zavezujočih ponudb sledita njihov pregled in izbor najboljših ponudnikov. JNato bodo še pogajanja z izbranimi ponudniki za izboljšanje ponudbe. Na vrsti je odločitev o izboru - pristojnost za to je izključno pri vodstvu SDH. Vlada nima niti pristojnosti potrjevati izbora. Po nobenem časovnem načrtu ti postopki ne bodo izpeljani do oblikovanja vlade. In še: tudi če bi bili, ponovimo, je državni zbor s prodajo omenjenih naložb že soglašal, vlada pa to obljubila tudi evropski komisiji in našim kreditorjem. »To ne pomeni, da se privatizacija ustavlja, postopki strokovnih služb tečejo naprej. Prihodnja vladabo imela vse pripravljeno, če bo želela stvari spreminjati. Odločitve bodo lahko drugačne, kot smo jih sprejeli mi, bo pa morala sprejeti odgovornost.« Q Komentar Financ: Alenka Bratušek torej milostno daje prihodnji vladi možnost, da sprejema sldepe?! To, kar lahko vsaka vlada tako ali tako počne?! No, ponovimo še enkrat: sldep o prodajah je sprejel državni zbor. Kakršnokoli spreminjanje postopkov bi vplivalo na končne cene kupnine (čez čas bi si namreč politiki spet premislili - denimo, ko bi proračunu spet zmanjkalo denarja) in na boniteto države (in državnih podjetij). To pa bi spet podražilo zadolževanje države. Spomnimo, država že zdaj na leto plačuje kar milijardo evrov obresti. Kako »histerija« Alenke Bratušek & Co. vpliva na prodajo Telekoma in Aerodroma Nikakor. Kaj se bo zgodilo? Nova vlada, predvidevamo, da bo sestavljena iz levih strank, vsaj tako kažejo ankete javnega mnenja, bo najprej bentila nad privatizacijo. Nato bodo pravniki vseh sort pregledovali postopke, pa dokumente - in ugotovili, da seje država k temu zavezala, da moramo prodati državne deleže, da država ne crkne, in nazadnje ugotovili: »Šment, kaj hoeiiio, moramo prodati.« Kot je to včeraj za Finance ponazoril državni sekretar v kabinetu Alenke Bratušek Matija Sevšek (to je, seveda, ugotavljal za najresnejšega kandidata za novega premiera Mira Cerarja, ne za svojo šefinjo): »Je čas pred volitvami - in realne težave po njih: politiki se bodo morali sprijazniti, da moramo privatizirati.« Ali, še bolje, odhajajoči finančni minister Uroš Čufer: »To (sklep o zamrznitvi postopkov privatizacije, op. a.) vidim kot navadno predvolilno histerijo, za katero ne vidim nobene podlage.« Borut Jamnik, predsednik nadzornikov Telekoma, pa nič; SDH tudi ne Kako oziroma ali utegne sklep vlade Alenke Bratušek vplivati na prodajo Telekoma Slovenije - ponudbe naj bi že v nezavezujočem delu prodaje dosegale milijardo evrov -, smo želeli vprašati tudi predsednika nadzornega sveta Telekoma Boruta Jamnika. Torej, predstavnika lastnikov. »Ne komentiram.« Enako seje odzval predsednik uprave SDH Matej Pire, nad katerega je planila Alenka Bratušek - zahtevala bo »odgovornost«, ker na skupščini NLB minuli ponedeljek ni imenoval novega nadzornika banke. V nadzornem svetu je sicer že zdaj šest predstavnikov kapitala. Bratuškova pa nam ni znala pojasniti, zakaj je sedmi tako pomemben. Je pa dejala, da »nikoli in nikdar« ni mislila predlagati »svojega« kandidata. Prav tako ni jasno odgovorila na vprašanje, ali drži, da je težava tudi, ker je SDH upravi in nadzornikom NLB dal razrešnico - po zakonu o gospodarskih družbah nekakšno potrditev, da sta organa delala dobro, pa sicer nima prav nobene pravne veljave. Neuradno do razrešnice nista bila »upravičena« zato, ker je NLB - kljub političnim pritiskom - prodala delež v Mercatorju.

 

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 04. 07. 2014 
Stran: 4