Propagandni stroj Banke Slovenije melje naprej: »povsod naj bi bil izbris in razlastitve kakor v Sloveniji, kar je bilo povrnjenega, pa so izplačevale banke iz zasebnih sredstev in ne države, in še to le v primerih neustreznega informiranja vlagateljev«. Iz VZMD argumentirano odgovarjajo: »spet sprenevedanje in zavajanje Banke Slovenije - praviloma niso bile izbrisane niti delnice (kaj šele obveznice), kjer pa so banke izplačevale povračila, so jih (tudi) iz denarja, prejetega iz naslova državnih dokapitalizacij« - takšno rešitev pa v VZMD že vseskozi podpirajo!

Na sporočilo javnostim VZMD, z dne 10. decembra, z naslovom »BANKA SLOVENIJE - po novih zavajanjih Viceguvernerke Caprirolo VZMD pripravil celotni pregled domnevnih razlastitev imetnikov delnic in obveznic evropskih bank«, se je Banka Slovenije 17. decembra odzvala s Sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da VZMD s svojo objavo »ponovno diskreditira predstavnike Banke Slovenije, zlasti Viceguvernerko Zadravec Caprirolo, ter s tem neutemeljeno blati ugled Banke Slovenije«. Vsebino odziva Banke Slovenije je moč povzeti v treh točkah, ki jih - v izogib kakršnimkoli očitkom o zavajanju - iz VZMD argumentirano zavračajo, izhajajoč iz striktno dobesednih citatov:

1. »V vseh primerih, ko je bila državna pomoč obravnavana po pravilih iz avgusta 2013 (torej je bila zahteva za pomoč, vključno z določno opredeljenim obsegom zahtevane pomoči, vložena po 1. 8. 2013), so se uporabila enaka pravila za prispevek lastniškega in podrejenega dolga kot v primeru reševanja slovenskih bank.«
2. »V nekaterih državah so vlagatelji v instrumente, ki so bili pri reševanju bank izbrisani, vložili zahtevke zoper banke zaradi zavajajočega informiranja ob izdaji zadevnih instrumentov. Kadar so se ugotovili znaki zavajajočega trženja določenega instrumenta ob njegovi izdaji - v razmerju do določenega vlagatelja ali skupine nepoučenih vlagateljev (glede na informacije v prospektu ali drugi javni ponudbi, ki vplivajo na oceno tveganosti), so morale zadevne banke plačati vlagateljem ustrezno odškodnino iz lastnih sredstev.«
3. »V tem primeru so banke kot zasebni subjekti iz lastnih (zasebnih) virov (npr. posebni skladi vzajemnega zavarovanja ali skladi jamstva za vloge, ki so v upravljanju samih bank) in na podlagi prostovoljne odločitve bodisi dodelile nepovratno nadomestilo določenim (zlasti nepoučenim) vlagateljem - z upoštevanjem kriterijev, ki so jih same določile, bodisi so od določenih vlagateljev po višjih vrednostih odkupile instrumente, ki so jim bili sicer izdani ob konverziji podrejenega dolga«

Z danes sklicano skupščino družbe ŽITO, d.d., se žal uresničujejo napovedi VZMD, da si bo PODRAVKA, d.d., kot novi večinski lastnik, prisvojila celotni dobiček (25.861.078,62 €), ki ga je ŽITO ustvarilo vse do vključno leta 2014, ko delničar sploh še ni bila, med tem ko se 9.206 takratnih delničarjev lahko obriše pod nosom za dobiček, ki ga je družba ustvarila oz. izkazala v času njihovega lastništva in bi ga morala deliti, skladno s sprejeto in veljavno dividendno politiko ŽITO, d.d.

Zato je VZMD - preko odvetniške družbe in v imenu 111 delničarjev, na Okrožno sodišče v Ljubljani - že julija vložil izpodbojno tožbo zaradi spornega sklepa skupščine o ne-delitvi dobička. Ob nadaljevanju postopka in zavajajočih navedbah s strani Žita, je Predsednik VZMD med drugim izpostavil: »skrajno neokusno je, da se Žito, navkljub svoji dividendni politiki, jasni zakonski podlagi in lanskemu bilančnemu dobičku v višini skoraj 26 milijonov €, s pravnimi manevri poizkuša izogniti izplačilu vsaj zakonsko predvidenih minimalnih dividend«.

Ob vsem tem je toliko bolj žalostno, da naj bi imeli manjšinski delničarji ves ta čas v Nadzornem svetu »svojega predstavnika« - Predsednika Društva mali delničarji Slovenije (MDS), Rajka Stankovića - ki bi moral skrbeti predvsem za njihov interes, njegova dejanja pa žal kažejo, da je aktivno nastopal proti dejanskim interesom malih delničarjev, zaradi česar je bil s strani večinskega lastnika nagrajen tudi z novim mandatom v Nadzornem svetu, medtem ko je ostale člane prejšnje sestave Podravka nadomestila s svojimi predstavniki. Še več: Žito celo utemeljuje neupravičenost tožbe in zahteve VZMD z glasovanjem namestnika predsednika Nadzornega sveta Rajka Stankovića, ki je na skupščini tudi kot pooblaščenec nekaterih delničarjev (skupaj s pooblaščenima funkcionarjema Društva MDS Ljubišo Stanojevićem in Goranom Gojkovićem), izrecno nasprotoval delitvi dobička!

Skupščina, ki je sklicana za 19. 1. 2016, bo tako na zahtevo Podravke imela le 2 vsebinski točki, in sicer Izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe in Umik delnic družbe z organiziranega trga. Kljub temu bo VZMD vztrajal pri postopkih, ki jih zaradi neizplačila dividend od julija vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ter vabi delničarje, da se pridružijo postopku v okviru Sekcije Žito pri VZMD, in si skušajo zagotoviti izplačilo dividend, ki jim pripadajo.

Spomnimo, VZMD je na 21. skupščini družbe, 19. junija letos, argumentirano podal Nasprotni predlog, naj se 6.582.152,00 €, od skupno 25.861.078,62 € bilančnega dobička za leto 2014, nameni izplačilu dividend v višini 18,50 € na delnico. Neposredno po sklicu novembrske, 22. skupščine Žita, so iz VZMD - novega večinskega delničarja, ki je zahteval sklic skupščine - družbo PODRAVKA pozvali, naj vsaj z novo skupščino vendarle vzpostavi zakonito stanje glede 2.1. sklepa 21. skupščine, ter skladno s 399. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) 9.206 delničarjem omogoči izplačilo dividend, kot to določa zakon, a točke kljub temu niso predlagali na dnevni red.