Propagandni stroj Banke Slovenije melje naprej: »povsod naj bi bil izbris in razlastitve kakor v Sloveniji, kar je bilo povrnjenega, pa so izplačevale banke iz zasebnih sredstev in ne države, in še to le v primerih neustreznega informiranja vlagateljev«. Iz VZMD argumentirano odgovarjajo: »spet sprenevedanje in zavajanje Banke Slovenije - praviloma niso bile izbrisane niti delnice (kaj šele obveznice), kjer pa so banke izplačevale povračila, so jih (tudi) iz denarja, prejetega iz naslova državnih dokapitalizacij« - takšno rešitev pa v VZMD že vseskozi podpirajo!

Na sporočilo javnostim VZMD, z dne 10. decembra, z naslovom »BANKA SLOVENIJE - po novih zavajanjih Viceguvernerke Caprirolo VZMD pripravil celotni pregled domnevnih razlastitev imetnikov delnic in obveznic evropskih bank«, se je Banka Slovenije 17. decembra odzvala s Sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da VZMD s svojo objavo »ponovno diskreditira predstavnike Banke Slovenije, zlasti Viceguvernerko Zadravec Caprirolo, ter s tem neutemeljeno blati ugled Banke Slovenije«. Vsebino odziva Banke Slovenije je moč povzeti v treh točkah, ki jih - v izogib kakršnimkoli očitkom o zavajanju - iz VZMD argumentirano zavračajo, izhajajoč iz striktno dobesednih citatov:

1. »V vseh primerih, ko je bila državna pomoč obravnavana po pravilih iz avgusta 2013 (torej je bila zahteva za pomoč, vključno z določno opredeljenim obsegom zahtevane pomoči, vložena po 1. 8. 2013), so se uporabila enaka pravila za prispevek lastniškega in podrejenega dolga kot v primeru reševanja slovenskih bank.«
2. »V nekaterih državah so vlagatelji v instrumente, ki so bili pri reševanju bank izbrisani, vložili zahtevke zoper banke zaradi zavajajočega informiranja ob izdaji zadevnih instrumentov. Kadar so se ugotovili znaki zavajajočega trženja določenega instrumenta ob njegovi izdaji - v razmerju do določenega vlagatelja ali skupine nepoučenih vlagateljev (glede na informacije v prospektu ali drugi javni ponudbi, ki vplivajo na oceno tveganosti), so morale zadevne banke plačati vlagateljem ustrezno odškodnino iz lastnih sredstev.«
3. »V tem primeru so banke kot zasebni subjekti iz lastnih (zasebnih) virov (npr. posebni skladi vzajemnega zavarovanja ali skladi jamstva za vloge, ki so v upravljanju samih bank) in na podlagi prostovoljne odločitve bodisi dodelile nepovratno nadomestilo določenim (zlasti nepoučenim) vlagateljem - z upoštevanjem kriterijev, ki so jih same določile, bodisi so od določenih vlagateljev po višjih vrednostih odkupile instrumente, ki so jim bili sicer izdani ob konverziji podrejenega dolga«