vzajemna120320262

Na drugi skupščini delniške družbe Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.d., ki je potekala 11. 3. 2026, je bilo prisotnega 15,3 % kapitala z glasovalno pravico. Ob podpori daleč največjega delničarja – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – je bil z 99,76 % oddanih glasov sprejet predlagani sklep Uprave in Nadzornega sveta o spremembah in dopolnitvah Statuta družbe, ki urejajo razmerja organov vodenja in nadzora, hkrati pa zaostrujejo tudi prenosljivost samih delnic družbe. Medtem ko je Statut doslej že določal dovoljenje Nadzornega sveta kot pogoj za prenos delnic ob prekoračitvi 5 % deleža glasovalnih pravic, bo po spremembah dovoljenje potrebno tudi za vsak dodatno prekoračen 5 % delež glasovalnih pravic (torej ob dosegu praga 5%, 10 %, 15%, itd.). Na skupščini je bil podan tudi nasprotni predlog, ki je predvideval odpravo vsakršnih soglasij Nadzornega sveta pri prekoračitvah deležev, a se o njem ni odločalo, zaradi česar je bila napovedana tudi možnost izpodbojne tožbe.

Preberite več:

Ob vzpostavitvi individualnih naložbenih računov (INR) v VZMD pozdravljajo nov, davčno privlačnejši in malemu vlagatelju prijaznejši način dolgoročnega investiranja oz. varčevanja.

V VZMD obžalujejo, da smo v Sloveniji konkretne sistemske vzpodbude za malo delničarstvo domačih vlagateljev uresničili šele v času, ko je število malih delničarjev v letu 2025 padlo pod 100.000 najvztrajnejših, ki so še ostali od »zlatih časov«, ko je število malih delničarjev presegalo pol milijona. 

Prav tako ni mogoče spregledati, da se uvedba možnosti individualnih naložbenih računov nanaša samo na nove investicije, kar je nepošteno do vseh, ki so zaupanje v slovenski kapitalski trg izkazovali mnoga pretekla leta.

Preberite več:

Nikomur, ki spremlja dvanajstletno kalvarijo razlaščenih bančnih vlagateljev, ni mogel uiti zadnji kolektivni »uspeh« državne oblasti, ki je sprejela novelo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1A). Vsebina te novele ni, kot bi po dvanajstih letih pričakovali v pravni državi, da bi Državni zbor naložil izvedbo cenitve resničnega stanja v slovenskih bankah konec legta 2013 v skladu s tedaj veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), še manj, da bi zaščitil trg finančnih instrumentov in vlagatelje na tem trgu, katerih največji »greh« je bil, da so se zanesli na uradne podatke, uradno objavljene na uradnem borznem trgu. Namesto tega se državna oblast ukvarja s tem, kako postaviti strokovnjake v imenu Vseslovenskega združenja malih deležnikov (VZMD), ki jih dejansko ne bi predlagalo Vseslovensko združenje malih deležnikov.

Preberite več:

VZMD aktivno deluje pri združevanju posameznikov v primerih množičnega oškodovanja in nudi celovito podporo pri varovanju njihovega premoženja. Ob 20-letnih izkušnjah s področja zaščite pravic malih delničarjev in uporabnikov finančnih storitev, je znan tudi po kolektivnih tožbah, ki jih je sprožil v skupni vrednosti več kot 250 mio €.

Kot reprezentativna potrošniška organizacija, ki je tudi na seznamu upravičenih oseb za vložitev čezmejnih potrošniških kolektivnih tožb v državah članicah EU, je VZMD nedavno na več letalskih družb naslovil poziv k spoštovanju Uredbe EU o pravicah letalskih potnikov. Na Združenje se je namreč obrnilo več potrošnikov in njihovih zastopnikov, ki so neuspešno poizkušali uveljaviti pravice potnikov. Kljub jasni pravni ureditvi, dokazljivi upravičenosti posameznih primerov in pravilno posredovanim zahtevam, številni izmed njih s strani letalskih družb v predpisanem roku niso prejeli niti odgovora, kaj šele kakršnekoli povrnitve oškodovanja.

Preberite več:

Današnja skupščina družbe KS NALOŽBE, d.d., kjer je bilo prisotnega 90,37 % kapitala z glasovalno pravico, je pričakovano sprejela sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - ciprsko družbo KALANTIA LIMITED, poslovneža Igorja Laha. Slednji je edini podprl predlagano iztisnitev in umik delnic iz trgovanja na organiziranem trgu, medtem ko so preostali prisotni mali delničarji glasovali proti oz. bili vzdržani. Ob tem velja izpostaviti, da iz Revizijskega poročila, ki ga je predložil sam glavni delničar, izhaja, da ponujena denarna odpravnina v višini 1,00 € za delnico ni primerna.  Rrevizor med drugim izpostavlja, da je na dan 30. 6. 2025 knjigovodska vrednost posamezne delnice znašala kar 26,86 €, na sicer nelikvidnem borznem trgu, pa so se v zadnjem obdobju posli sklepali med 1,00 € in 5,00 € za delnico.  

Preberite več:

Pred uvrstitvijo delnic družbe VZAJEMNA, d.d., na ljubljansko borzo, kar bo omogočilo trgovanje in sprostilo prenosljivost delnic VZAJEMNE, d.d., VZMD upravo in novoimenovani nadzorni svet VZAJEMNE, d.d., javno poziva, da pripravita program odkupa lastnih delnic, ki bi malim delničarjem zagotavljal stabilno možnost prodaje njihovih delnic pod poštenimi pogoji.

Nakup lastnih delnic družb, ki kotirajo na borznem trgu, ni povezan z neugodnimi davčnimi posledicami (torej ne pomeni dodatnega obdavčenja delničarjev), obenem pa lahko vsak delničar »vrne« svoje delnice VZAJEMNI, d.d., preden mu sploh nastanejo stroški vseh prenosov!

Preberite več:

Dolgoletna prizadevanja VZMD so obrodila še en uspeh! Gre za nov dokaz pravilnosti aktivnega pristopa namesto pasivnega čakanja, kot so ga marsikdaj vajeni delničarji v našem prostoru, ki se skupnim prizadevanjem ne pridružijo.

Minilo je 5 let od iztisnitve malih delničarjev iz družbe TRIMO MSS, d.d., in 5 let od likvidacije družbe LAMETA, d.d., ko je VZMD uspel zaščititi preostala sredstva za aktivne delničarje, ki bi sicer propadla oziroma bi si jih »prisvojile« državne entitete.

Preberite več:

Konec julija 2025 je v Kopru potekala skupščina INTEREUROPE d.d., na kateri se je odločalo o uporabi 18.7 mio € bilančnega dobička. Razdelitev tolikšnega dobička bi delničarjem prinesla dividendo v višini 0,37 € na delnico, vendar je POŠTA SLOVENIJE d.o.o., ki je v INTEREUROPI d.d. glavni delničar, sklenila izplačati dividendo samo v višini 0,04 € na delnico.

Preberite več:

V VZMD in MDS z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva Ljubljanske borze, ki izhajajo iz potekajočega postopka prevzema Zagrebške borze s strani hrvaške državne agencije FINA. Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.

Preberite več:

Več prispevkov