Tri mesece je - brez vsakršnih odzivov in dolžnih ukrepanj - od osupljivega in hkrati popolnoma prezrtega intervjuja nekdanjega Guvernerja Banke Slovenije in Predsednika nadzornega sveta NLB, dr. Franceta Arharja, v katerem je dr. Arhar brez dlake na jeziku izpostavil številne, naravnost srhljive »nepravilnosti« in ravnanja, na katerih je temeljil izbris podrejenih upnikov in delničarjev podržavljenih slovenskih bank. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) z obžalovanjem in ogorčenjem ugotavljajo, da zdajšnji Guverner, dr. Boštjan Jazbec, in Banka Slovenije, ki jo vodi, ne kažeta nikakršnega namena priznati storjenih napak in krivic, kaj šele, da bi pristopila k njihovi popravi (celoten članek »Slovenski oblastniki so preveč servilni«, avtor: Irena Ferluga, Večer, 19. 3. 2014).
Prav tako bodo kmalu že trije meseci od lažne obljube zdajšnjega Guvernerja BS, dr. Boštjana Jazbeca, javno podane 24. marca v Državnem svetu RS, da »lahko pokaže vse zahteve, s katerimi so se trudili, da do izbrisa ne bi prišlo«. Javno priznanje, da je Banka Slovenije prvotno izbrisu nasprotovala in se ga trudila preprečiti, so v VZMD pozdravili, v prepričanju, da sta ta ustanova in njen vodja naposled le uvidela, da je razprava z oškodovanci edina prava pot do poprave napak in krivic, ki so jih brez ustreznih razlogov in temeljev povzročili. A na poziv VZMD, naj Guverner uresniči javno dano obljubo ter pokaže zahteve, v katerih sta on osebno in Banka Slovenije izbrisu nasprotovala, je Banka Slovenije do danes ostala gluha!
Tako strokovni sodelavci VZMD ugotavljajo, da je Guverner obljubo očitno izrekel v enem redkih trenutkov iskrenosti, a se je Banka Slovenije takoj za tem vrnila k ustaljeni praksi sprenevedanja in arogantne ignorance. VZMD ponovno poziva Banko Slovenije, naj po treh mesecih vendarle uresniči obljubo, dano pred celotnim Državnim svetom RS in še danes dostopno javnosti na videoposnetku investo.TV, da bo pokazal dokumente in v njih argumente, s katerimi je Banka Slovenije izbrisu nasprotovala.
Hkrati VZMD pristojne institucije in organe poziva k dolžnemu ukrepanju, Banko Slovenije pa, da se javno opredeli in izreče do očitanih osupljivih nepravilnosti in ravnanj, ki jih je v intervjuju za Večer, dne 19. Marca, izpostavil bivši Guverner dr. Arhar:
- da sta pri NLB dva različna uradna ocenjevalca, družbi Roland Berger in Oliver Wyman, izračunala »za 1,5 milijarde evrov različni oceni primanjkljaja kapitala«, in da se je Banka Slovenije samovoljno »odločila upoštevati višji primanjkljaj« ter tako upravičevati izbris vseh podrejenih obveznic NLB;
- da ni bil v bankah, v katerih je bil izvršen izbris, »dejanski kapital nikoli negativen«, saj izračun kapitala ni temeljil na mednarodnih računovodskih standardih, temveč na tajni metodologiji, ki ni v uporabi nikjer drugje, in da je »prej bilo premoženje ocenjeno korektno«, nato pa »se je preneslo na DUTB z več kot 70-odstotnim diskontom«, ker povzroča »še močnejši« dvom v izračun;
- da je Slovenija za pregled bank plačala za polovico več kot nekajkrat večja Avstrija in približno toliko kot Španija, ki ima 80-krat večji bančni sistem od Slovenije in je poleg tega prejela še 40 milijard evrov mednarodne finančne pomoči;
- da je bila zaprošena dokapitalizacija in državna pomoč povsem »odločitev slovenske vlade«, s tem pa je povsem slovenska tudi odločitev za »razlastitev za nazaj, katere posledice se že kažejo v vrsti vloženih tožb, ustavni spor je sprožil celo Državni svet RS«;
- da je bil izbris škodljiv tudi zato, ker »bodo tuji kreditorji zdaj temeljito razmislili, ali bodo tem bankam sploh še posojali, saj spremenjeni bančni zakon velja za vse« in tako omogoča tudi njihovo razlastitev kdaj v prihodnosti.
