Menu

OdlocbaBSNKBM2212014Aroganca ter norčavo sprenevedanje akterjev razlastitve 100.000 državljanov z izbrisom delnic in podrejenih obveznic sta včeraj prešli na novo raven. Tistim razlaščenim imetnikom obveznic, ki so od Banke Slovenije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali vpogled v Odločbe o razlastitvi, je namreč Banka Slovenije po mesecu dni le posredovala zahtevane Odločbe, a je zakrila veliko večino vsebine. »Besedila« škandaloznih Odločb, s katerimi se Banka Slovenije dobesedno norčuje iz razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic, so javnosti dostopna na spletni strani časnika Finance: www.finance.si/8355536/

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) izpostavljajo, da so v posredovanih Odločbah prekriti vsi številski podatki o poslovanju bank, vključno z višino kapitala banke na dan razlastitve, brez česar je nemogoče dokazovati upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa, neznanka pa ostaja tudi datum, na katerega je bil kapital izračunan.

Bržčas ni naključje niti dejstvo, da je Banka Slovenije s posredovanjem Odločb počakala ravno toliko, da je od same izdaje odločb iztekel 30-dnevni rok za vložitev Upravnega spora proti tem odločbam. Tako so bili v VZMD pri lovljenju pomembnega roka primorani vložiti spore proti Odločbam neznane številke z neznanega dne.

Še več - iz odločb o izbrisu delnic in podrejenih obveznic je jasno razvidno tudi, da so bile izdane 17. decembra 2013 in so stopile v veljavo s prehodom na 18. december. Tudi to bi težko pripisali naključju, saj je 18. 12. 2013, ob 9.30, Ustavno sodišče RS odločalo o predlogu Ustavne pobude VZMD, z dne 4. 12. 2013, o zadržanju izvrševanja določila o izbrisu, ki so ga oblastniki z novelo Zakona o bančništvu uveljavili le tri tedne pred tem - kljub vrsti opozoril stroke o neustavnosti in kljub vetu Državnega sveta RS.

Preberite več:

Tozba NKBM 1712014V petek 17. januarja je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 349 imetnikov, na Okrožnih sodiščih v Ljubljani in Mariboru vložilo tri tožbe proti bankam, s katerimi sodiščema predlaga, da ugotovi ničnost vpisa poenostavljenega zmanjšanja in hkratnega povečanja osnovnega kapitala bank, s katerim so bili razlaščeni vsi imetniki podrejenih obveznic in delnic teh bank. Podrobnosti strategije teh tožb in pravnih podlag zanje VZMD v tem času sicer še ne more razkrivati, so pa nastale v sodelovanju strokovnih sodelavcev VZMD in Odvetniške pisarne Kunič z vrhunskim strokovnjakom s področja registrskega prava.

Novela Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bila - kljub vrsti uradnih negativnih mnenj kompetentnih pravnih strokovnjakov ter vetu Državnega sveta RS - dne 14. novembra 2013 še drugič sprejeta v Državnem zboru RS, razlaščenim podrejenim upnikom bank in delničarjem dobesedno prepoveduje, da bi zaradi razlastitve tožili banko dolžnico. Ker je to v popolnem nasprotju z določili prospektov obveznic, ki opredeljujejo takšne tožbe kot osnovno pravno sredstvo v primeru kršitve prospektnih določil, so pisci in zakonodajalci v novelo ZBan-1L dodali še odstavek, ki vsa takšna prospektna določila razglaša za nična. S tem je pravno varstvo podrejenih upnikov bank praktično prenehalo obstajati.

Ker je bilo tako sila očitno in radikalno kršeno ustavno načelo, da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva, so poskušali pisci ZBan-1L to kršitev zamegliti z vnosom določila, da je tožba proti ukrepom Banke Slovenije kljub vsemu mogoča, in sicer tako, da jo vloži banka sama. To je absurd, saj (celo če odmislimo dejstvo, da upravo banke imenuje Banka Slovenije, ki jo lahko kadar koli tudi odstavi) banki z izbrisom njenega podrejenega dolga nastane korist in ne škoda, zato ji sodišče splohne bi moglo priznati pravnega interesa za tožbo proti temu izbrisu.

Kot kaže pa pisci v vnemi, s katero so pripravljali ZBan-1L, le niso pomislili na vsa možna pravna sredstva ter niso prepovedali tožbe proti vpisu izbrisa podrejenih obveznic in delnic v sodni register, brez katerega pa izbris ni veljaven. Zato je VZMD preko Odvetniške pisarne Kunič na Okrožni sodišči v Ljubljani in Mariboru v petek vložilo tožbe proti trem bankam, zaradi ugotovitve ničnosti tega vpisa. Podrobnosti pravne strategije, ki je bila uporabljena v teh tožbah, in pravnih podlag zanjo VZMD v tem času sicer še ne more razkrivati, so pa nastale v sodelovanju strokovnih sodelavcev VZMD in Odvetniške pisarne Kunič z vrhunskim strokovnjakom s področja registrskega prava.

K sporazumu o skupnih prizadevanjih proti prisilni razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je doslej pristopilo že 346 fizičnih in pravnih oseb, VZMD pa ob tej priložnosti vabi tudi vse preostale razlaščene imetnike, da k sporazumu pristopijo. Ob koncu januarja bo namreč VZMD na Ustavno sodišče RS vložil še tretjo pobudo za oceno ustavnosti ZBan-1L, v imenu vseh, ki so k sporazumu pristopili po vložitvi druge pobude oziroma še bodo do dne vložitve.

Ker ne Vlada RS ne Banka Slovenije doslej nista pokazali nikakršne pripravljenosti za dialog in konstruktivno reševanje zadevne problematike, ju VZMD ponovno poziva, naj se končno le vrneta k temeljnim demokratičnim načelom ter izhodiščem za pravično, stabilno in uspešno družbeno-ekonomsko udejstvovanje.

Preberite več:

Več prispevkov