Državni zbor Republike Slovenije Ljubljana, 21. 6. 2006
Odbor za gospodarstvo
predsednik Feri Horvat
Šubičeva 4
1000 Ljubljana
Zadeva: Predlogi amandmajev na Predlog Zakona o prevzemih (EPA 846-IV) - druga obravnava DZ
Spoštovani,
v obravnavo vam posredujemo predloge amandmajev k Predlogu Zakona o prevzemih in predlagamo, da jih Odbor za gospodarstvo obravnava in jih sprejeme kot amandmaje Odbora za gospodarstvo.
Vsebina amandmajev je naslednja:
k 20. členu (obvezni razvezni pogoji)
TRENUTNO PREDLAGANO BESEDILO ČLENA:
(1) Če je za pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, poleg dovoljenja iz 32. člena tega zakona potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora prevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka za sprejem te ponudbe:
1. tega dovoljenja ali soglasja ne izda;
2. zavrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali
3. izda dovoljenje ali soglasje samo za pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnih papirjev kot vsote količine vrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, glede katerih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tega prevzemnika.
(2) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, mora ta vsebovati tudi razvezni pogoj, ki nastopi:
1. pri vseh novih nadomestnih vrednostnih papirjih: če prevzemnik ali drug izdajatelj iz prvega odstavka 18. člena tega zakona v roku iz prvega odstavka 58. člena tega zakona ne izda popolnega naloga za izdajo teh vrednostnih papirjev;
2. pri novih delnicah:
− če pristojni organ izdajatelja do izteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o povečanju osnovnega kapitala in na podlagi tega sklepa ne predlaga vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register ali
− če pristojno sodišče zavrne predlog za vpis tega povečanja osnovnega kapitala v sodni register;
3. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih, ki niso delnice: če pristojni organ izdajatelja do izteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o izdaji teh vrednostnih papirjev.
(3) Vse pogodbe, sklenjene s sprejemom prevzemne ponudbe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, so sklenjene pod razveznim pogojem, vsebovanim v prevzemni ponudbi.
SPREMENJENO BESEDILO ČLENA:
(1) Če je za pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, poleg dovoljenja iz 32. člena tega zakona potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora prevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka za sprejem te ponudbe:
1. zavrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali
2. izda dovoljenje ali soglasje samo za pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnih papirjev kot vsote količine vrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, glede katerih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tega prevzemnika.
(2) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, mora ta vsebovati tudi razvezni pogoj, ki nastopi:
1. pri vseh novih nadomestnih vrednostnih papirjih: če prevzemnik ali drug izdajatelj iz prvega odstavka 18. člena tega zakona v roku iz prvega odstavka 58. člena tega zakona ne izda popolnega naloga za izdajo teh vrednostnih papirjev;
2. pri novih delnicah:
− če pristojni organ izdajatelja do izteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o povečanju osnovnega kapitala in na podlagi tega sklepa ne predlaga vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register ali
− če pristojno sodišče zavrne predlog za vpis tega povečanja osnovnega kapitala v sodni register;
3. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih, ki niso delnice: če pristojni organ izdajatelja do izteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o izdaji teh vrednostnih papirjev.
(3) Vse pogodbe, sklenjene s sprejemom prevzemne ponudbe iz prvega ali drugega odstavka tega člena, so sklenjene pod razveznim pogojem, vsebovanim v prevzemni ponudbi.
OBRAZLOŽITEV PREDLAGANE SPREMEMBE:
Prva točka prvega odstavka 20. člena predloga Zpre-1 je z vidika varstva pravic malih delničarjev problematična, saj tveganje morebitnega nedelovanja nadzornih organov v celoti prelaga na male delničarje. V skladu s tem pravilom mora prevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj vedno, kadar je za pridobitev vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa (npr. Urada za varstvo konkurence). Tak razvezni pogoj po predlogu zakona nastopi tudi takrat, kadar pristojni organ do izteka roka za sprejem ponudbe tega dovoljenja ali soglasja ne izda. To pomeni, da se v primeru molka pristojnega organa prevzemna ponudba razveže, kar posledično pomeni, da mali delničarji zaradi nedelovanja pristojnega organa ne morejo uveljaviti pravic, ki bi jih sicer imeli. Razumljivo je, da mora pravni red poleg interesov malih delničarjev zavarovati tudi druge družbeno-ekonomske interese (npr. preprečevati omejevanje konkurence). Vendar pa se mora pri tem izogniti prevalitvi stroškov na druge udeležene subjekte, razen če to ni nujno potrebno. V obravnavanem primeru je enake učinke mogoče doseči s sredstvi, ki ne posegajo v pravice delničarjev, zlasti na način, da se pristojnim organom naloži odgovornost za hitro reševanje zadev na področjih, ki so v njihovi pristojnosti. Tako npr. dolžnosti zagotavljanja svobodne konkurence ni mogoče naprtiti malim delničarjem, ampak je to dolžnost Urada za varstvo konkurence, ki mora kot pristojni organ na tem področju aktivno delovati v smeri izvedbe svojih nalog.
Takšna ideja je bila temelj tudi za doslej veljavno ureditev četrtega odstavka 11. člena Zakona o prevzemih. Ta je določal, da če je za ponudbo za odkup [...] potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora ponudba za odkup vsebovati tudi razvezni pogoj, da ponudba oziroma s sprejemom ponudbe že sklenjena pogodba preneha veljati, če ta organ zavrne izdajo dovoljenja oziroma soglasja. Predlagana ureditev v ZPre-1 bi zato z vidika varovanja interesov malih delničarjev pomenila korak nazaj v primerjavi z že doseženo stopnjo varstva.
k 22. členu (izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo)
TRENUTNO PREDLAGANO BESEDILO ČLENA:
(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:
1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali ob prenehanju zunajzakonske skupnosti;
2. na podlagi dedovanja;
3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe;
4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe;
5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe; ali
6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe.
(2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe:
1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala; ali
2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.
(3) Agencija lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(4) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvi nadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.
SPREMENJENO BESEDILO ČLENA:
(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:
1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze ali ob prenehanju zunajzakonske skupnosti;
2. na podlagi dedovanja.
(2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe:
1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala; ali
2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.
(3) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvi nadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.
OBRAZLOŽITEV SPREMEMBE:
Večji del člena, ki ureja izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbe predstavlja nevarnost za popolno izigravanje osnovnega namena zakona, ki imetnikom vrednostnih papirjev, ki dosežejo prevzemni prag (25 % delež glasovalnih pravic), nalaga dolžnost objave javne ponudbe za odkup vrednostnih papirjev ostalih imetnikov. Zato predlagamo, da se večji del tega člena črta, saj njegova vsebina nasprotuje namenu zakona, hkrati pa pomeni podlago za razvoj novih netransparentnih korporacijskih praks.
ad 3 tč. 1. odstavka 22. člena)
Dejstvo, da je prevzemnik presegel prevzemni prag po poti združitve ali delitve za presojo dolžnosti objave prevzemne ponudbe ni relevantno. Združitev ali delitev sta zgolj pravno-tehnična načina pridobitve vrednostnih papirjev in se z vidika učinkov (t.j. povečane kontrole prevzemnika v družbi) v ničemer ne razlikujeta od drugih načinov pridobitve. Ker tudi pri drugih načinih pridobitve vrednostnih papirjev prevzemnikov namen ob pridobitvi vrednostnih papirjev ni bistven za presojo dolžnosti objave prevzemne ponudbe, ni nobenega razloga, da bi se »neprevzemni« namen upošteval kot dejavnik, ki bi prevzemnika odvezoval te dolžnosti v primerih pridobitve kontrole s pomočjo združitve ali delitve. Poudariti je treba, da se prevzemna zakonodaja ne ukvarja z »dobrim ali slabim« namenom prevzemnika, ampak zgolj s posledicami prevzemnikovega delovanja, ki se izraža v njegovi povečani kontroli v družbi in s tem bistveno poslabšanem položaju ostalih delničarjev. Zaradi navedenih razlogov predlagamo črtanje te točke.
ad 4 tč. 1. odstavka 22. člena)
Skladno s predlagano izjemo lahko prevzemnik takoj po izvedenem prevzemu prenese vse svoje vrednostne papirje v ciljni družbi na koncernsko povezano družbo ali osebe, s katerimi je ob prevzemu usklajeno deloval (v nad. povezana oseba), pri čemer takšna pridobitev ne šteje kot podlaga za objavo nove prevzemne ponudbe. Novi imetnik vrednostnih papirjev je sedaj povezana oseba, ki lahko vrednostne papirje od imetnikov, ki so še ostali v ciljni družbi, pridobiva neodvisno od zahtev tretjega odstavka 17. člena ZPre-1. Ta določa, da mora prevzemnik tistim, ki so svoje vrednostne papirje prodali na podlagi prevzemne ponudbe, v denarju izplačati razliko v ceni, če v enem letu po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe pridobi vrednostne papirje po ceni, ki je višja od cene v prevzemni ponudbi. Če bo predlagana izjema ostala v zakonu, bodo prevzemniki dolžnost doplačila razlike lahko izigravali s prenosom vrednostnih papirjev na povezane osebe. To pomeni, da bodo lahko v celoti izigravali pravila o pravični ceni. Zaradi navedenih razlogov predlagamo črtanje te točke.
ad 5 tč. 1. odstavka 22. člena)
Skladno s to izjemo oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe. Oseba, ki je dosegla prevzemni prag s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, tudi po splošnih pravilih ni zavezana dati obvezne prevzemne ponudbe, saj je obvezno prevzemno ponudbo dolžna dati le oseba, ki doseže prevzemni prag v ciljni družbi, ne pa v prevzemniku. Zaradi konceptualne nejasnosti predlagamo črtanje te točke.
ad 6 tč. 1. odstavka 22. člena)
Izjema pokriva primere, ko bi prevzemni prag in s tem kontrolo v ciljni družbi dosegla holdinška družba, in sicer tako, da bi različni imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe le-te vložili kot (ustanovitveni ali dokapitalizacijski) vložek v holdinško družbo. Če bi znesek vrednostnih papirjev ciljne družbe, skoncentriran v rokah holdinške družbe, dosegel prevzemni prag (25% glasovalnih pravic v ciljni družbi), bi bil to po splošnih pravilih razlog za dolžnost objave prevzemne ponudbe. Izjema iz obravnavane točke pa omogoča, da takšna holdinška družba ne objavi prevzemne ponudbe, čeprav ciljno družbo kontrolira. Takšna izjema ni skladna z namenom prevzemne zakonodaje in brez utemeljenega razloga priviligira holdinške družbe in hkrati postavlja v neenakopraven položaj delničarje ciljnih družb, katerih »solastniki« so holdingi, in ciljnih družb, katerih »solastniki« so druge osebe. Zaradi navedenih razlogov predlagamo črtanje te točke.
predsednik
mag. Kristjan Verbič