VZMD PREGLED 2006

 

 

VZMD je nevladna organizacija, ki je kot izrecno civilno-družbeno gibanje nastajala spontano, predvsem spričo vse bolj očitne in izrazite potrebe po pove-zovanju ter usklajenem delovanju malih delničarjev. Njene institu-cionalne začetke predstavlja Pismo o nameri, ki ga je v avgustu 2005 pripravila Iniciativna skupina in v katerem so bili opredeljeni tudi izhodiščni cilji in poslanstvo VZMD.

 

Na podlagi objavljenega pisma o nameri ter precejšnjega zanimanja javnih občil za problematiko malih delničarjev je v naslednjih mesecih število podpornikov Združenja občutno naraslo. Ob tem se je zlagoma formiralo organizacijsko jedro, ki je, na podlagi sklepov Konstitutivne skupščine, z novembrom 2005 preraslo v Konstitutivni izvršni odbor VZMD.

 

Vse večja kompleksnost aktivnosti v javnem interesu, v odnosu do državnih institucij in nenehna vpetost v aktualna dogajanja so, ob naraščajoči potrebi po ureditvi financiranja Združenja, zahtevali tudi formaliziranje pravnega statusa. Tako so bili v januarju 2006 na Ustanovni skupščini sprejeti sklepi o ustanovitvi VZMD, njegovem Statutu in predsedniku, od začetka februarja 2006 pa je Združenje uradno vpisano v poslovni in davčni register. Preostali statutarno opredeljeni organi so bili izvoljeni na Skupščini VZMD v juniju 2006. Njihovi člani pokrivajo širok spekter dejavnosti in nalog Združenja ter v ta namen vzpostavljajo delovna telesa in imenujejo posebne pooblaščence za posamezna področja delovanja VZMD.

 

Združenje deluje na območju Republike Slovenije in v mednarodnih povezavah skupaj z drugimi sorodnimi združenji. 22. septembra 2006, je na generalni skupščini Euroshareholders v Bukarešti, VZMD postalo polnopravni član v Evropskem združenju delničarjev.

 

 

Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti problematike s katero se v Združenju ukvarjamo, bo tudi pri nadaljnjih aktivnostih nadvse pomembna množičnost in složnost pa tudi usklajenost, strokovna utemeljenost in domišljenost. To bomo še naprej dosegali z ustanavljanjem Sekcij malih delničarjev. V preteklem obdobju smo v okviru Združenja že ustanovili nekatere sekcije, ki se ukvarjajo s problematiko malih delničarjev v delniških družbah. Tako so nastale sekcije:  Mercatorja, Petrola, Aktive Invest, Farm Ihan, Zavarovalnice Triglav, Vipe Holding, Pomorske družbe, Alpetour Bandaga, Mesa Kamnik itd. Ker želimo biti v prihodnje prisotni prav v vsaki delniški družbi, vas pozivamo, da tudi vi prevzamete iniciativo in se v okviru VZMD povežete v Sekcijo družbe, katere delničar ste.

 

Hkrati vas vabimo, da se s članstvom v Združenju pridružite našim prizadevanjem, ter da v okviru in s pomočjo Združenja izkoristite in udejanjite vse legalne možnosti, ki so na razpolago za zaščito vaših interesov in premoženja.

 

Poleg letnega pregleda dogajanja, bomo za svoje člane brezplačno izdajali elektronski Bilten VZMD. V njem bodo opisana vsa najnovejša dogajanja v Združenju, navedene nove sekcije malih delničarjev, objavljeni najnovejši pozivi za zbiranje pooblastil, najavljene najpomembnejše skupščine delničarjev, povzeti zapisniki skupščin in prizadevanj Euroshareholders, objavljeni izobraževalni članki in najavljeni izobraževalni  ter družabni dogodki.

 

Iskreno vabljeni k sodelovanju, soustvarjanju in soupravljanju Združenja!

 

Predsednik VZMD

mag. Kristjan Verbič

 

Z združitvijo družb Aktiva Avant, d.d., Certius Invest, d.d., Aktiva Invest, d.d., ter družbe Arkada Holding, d.d., v novo nastalo družbo Aktivo Invest, Holdinška družba, d.d., (v nadaljevanji Aktiva Invest), so se v javnosti pojavila številna vprašanja - predvsem kaj bo z vsemi 73.645 malimi delničarji, ki imajo delnice v omenjenih družbah, naslednicah pidov. Mnogi mali delničarji so se spričo okoliščin obrnili na VZMD, ki si prizadeva odzvati na nastale razmere. V ta namen je bila pri VZMD ustanovljena sekcija Aktive Invest.

 

Z zavzetim delovanjem je Sekcija že kmalu po nastanku dosegla odziv na prvo od spornih vprašanj glede t.i. denarnih nadomestil. Kmalu za tem je uprava Aktive Invest popustila do te mere, da je za mesec marec 2006 sklicala Skupščino delničarjev Aktive Invest, kjer je bilo med drugim dogovorjeno, da »iztisnjeni« mali delničarji ponovno postanejo polnopravni delničarji Aktive Invest. S tem sklepom je uprava Aktive Invest oziroma njen večinski lastnik Aktiva Holdings, B.V., z Nizozemske izpolnila predhodna zagotovila dana VZMD.

 

 

Tudi sicer je bilo sodelovanje med predstavniki VZMD in upravo Aktive Invest ocenjeno kot dobro, korektno in konstruktivno. Uprava Aktive Invest je bila že od samega začetka sodelovanja naklonjena ideji za vzpostavitev, vzdrževanje in nadgradnjo informacijske pisarne za vse male delničarje Aktive Invest pri VZMD. S tem so postale vse informacije o dogajanju glede Aktive Invest, dostopne malim delničarjem na enem mestu, na sedežu VZMD v Ljubljani.

 

Obdobje med skupščino v mesecu marcu 2006 in skupščino napovedano za 29. avgust 2006 je bilo za male delničarje intenzivno in polno pričakovanj, saj so se ponudbe za odkup njihovih delnic kar vrstile. Po skupščini 29. avgusta, ki je minila razmeroma mirno, pa je že bilo jasno, da so mali delničarji Aktive Invest lastniki zelo dobrih delnic. Tega so se zavedali tudi ostali pomembni vlagatelji na trgu, kar je bilo videti z višanjem prevzemnih ponudb za ceno delnice, ki je iz 650 SIT za delnico zrasla za več      kot 50 odstotkov. Glede novih strukturnih spre-memb lastništva delnic Aktive Invest, se je med večjimi delničarji pojavila  Factor banka, d.d.

 

Pritiski na male delničarje Aktive Invest so se stopnjevali tudi na račun zavajajočih informacij, da delnice Aktive Invest kmalu ne bodo več veliko vredne, saj bo večinski lastnik presegel prag 90% lastništva in bo s tem prenehal trgovati z delnicami. Te informacije so lahko zavajajoče, saj Zakon o prevzemih predvideva možnosti, ko večinski lastnik doseže 90% lastništva. Tako zakon v 68. in 69. členu določa:

 

 

Iz navedenega izhaja, da ni bojazni, da bi delnice Aktive Invest čez noč postale brez vrednosti, ampak gre prej za željo vzbuditi odločitev malim delničarjem, da prodajo delnice Aktive Invest, kar je Sekcija malih delničarjev Aktive Invest obrazložila v Stališčih glede dodatnih ponudb  objavljenih 19.11.2006 na spletni strani VZMD. 

 

Na usklajevalnem sestanku predstavnikov VZMD in Aktive Invest 9. januarja 2007, so bila s strani Aktive Invest dana zagotovila, da nimajo namena »iztisniti« malih delničarjev, pač pa želijo v »odprti« dokapitalizaciji, ki velja za vse obstoječe delničarje (male in velike), začeti nov investicijski ciklus, ki lahko pozitivno vpliva na rast vrednosti delnice. Z namenom informiranja malih delničarjev so se pristojni dogovorili za pogostejše stike zlasti ob začetku predvidene dokapitalizacije. Glede delovanja sekcije pa je bilo sklenjeno, da bo potrebno sekcijo Aktive Invest pri VZMD kadrovsko in organizacijsko okrepiti, saj bo odprta dokapitalizacija ponudila možnosti za dodatne aktivnosti in za ponovni nagovor vseh malih delničarjev Aktive Invest.

 

V mesecu aprilu preteklega leta 2006 se je VZMD s skrajnimi napori pripravljalo na prvi organizirani nastop, na pilotni projekt - skupščino Petrola, d.d. (v nadaljevanju Petrol), ki je bila sklicana za 10. maj 2006.

 

VZMD je zaradi priprav na skupščino 26. aprila 2006 sklicalo tiskovno konferenco, na kateri sta bila širši javnosti predstavljena odmevna nasprotna predloga g. Rada Tomažiča glede znižanja mesečnih nadomestil za člane nadzornega sveta Petrola in zvišanje napovedane višine dividend. Na tiskovni konferenci so bile predstavljene tudi aktivnosti glede preprečitve predlagane »zaprte« dokapitalizacije Petrola in potek organiziranega zbiranja pooblastil. Predstavljen je bil še projekt »modri telefon VZMD-ja«, na katerem so mali delničarji Petrola lahko dobili vse potrebne in relevantne informacije v zvezi z napovedano majsko skupščino.

 

Izkazalo se je, da je bilo VZMD izredno uspešno pri zbiranju pooblastil, saj je zbralo preko 107.000 delnic, kar je pomenilo, da bo sekcija malih delničarjev Petrola na skupščini celo »tretji največji delničar«, takoj za Kapitalsko in Slovensko odškodninsko družbo.

 

Majska skupščina je bila za male delničarje prva velika zmaga, saj sta bila izglasovana dva pomembna predloga: umik predlagane zaprte dokapitalizacije družbe in znižanje nadomestil za člane nadzornega sveta, medtem ko predlog o višji dividendi ni dobil zadostne podpore.

 

Samo teden dni po uspehu na skupščini Petrola, je sledila skupščina Mercatorja, na kateri je bila prav tako predvidena »zaprta« dokapitalizacija poslovnega sistema Mercator. VZMD je tudi v tem primeru izkazalo odločenost slediti svojemu poslanstvu ter ščititi interese malih delničarjev.

 

Do vseh glavnih protagonistov dogajanja v zvezi z Mercatorjem je bilo izoblikovano jasno stališče, da je predlagani način dokapitalizacije v nasprotju z interesi malih delničarjev, hkrati pa so bili mali delničarji pozvani, da se v okviru VZMD povežejo in združijo svoje interese, saj je usklajeno in strokovno delovanje edina pot do uspeha na skupščini, sklicani za 17. maj 2006.

 

VZMD je 26. aprila 2006 na Agencijo za trg vrednostnih papirjev vložilo namero za organizirano zbiranje pooblastil za glasovanje na skupščini Mercatorja. Poleg mag. Kristjana Verbiča in Marjana Somraka je pooblastila v okviru VZMD zbiral tudi nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankoviæ. Tudi spričo uspešnosti zbiranja pooblastil, na skupščini Mercatorja ni bil izglasovan predlog uprave o zaprti dokapitalizaciji družbe.

 

V začetku aprila 2006 je Vipa, d.d., začela prevzem  Vipe Holdinga, d.d., Uprava je najavila, da bo ponudbo sprejela in je Vipi za delnico ponudila 975,00 tolarjev. Maja 2006 je ATVP izdala odločbo s katero je ugotovila, da je bila javna ponudba uspešna. Ponudbo je sprejelo cca. 2200 malih delničarjev Vipe Holding.

 

Avgusta 2006 je Vipa obvestila upravo družbe Vipe Holding, da namerava ponuditi odkup vseh njenih vrednostnih papirjev, skladno s starim Zakonom o prevzemih. Prevzemne aktivnosti so se nadaljevale in cena delnice je iz 1.100,00 tolarjev rasla proti 1.600,00 pred koncem leta 2006.

 

Številni delničarji so se začeli obračati na VZMD, saj so želeli o prevzemnih aktivnosti izvedeti več, še posebej so bili v dilemi tisti, ki so sprejeli prvo ponudbo po 975,00 tolarjev, ki pa je sedaj bistveno višja.

 

O tem vprašanju se je VZMD pogovarjalo tako z vodstvom Vipe Holding, ki je bilo mnenja, da bi morali tudi ti mali delničarji dobiti razliko, kakor tudi z predsednikom uprave Vipe g. Borutom Kuharičem, ki je povedal, da formalnih razlogov za poplačilo ni, saj je bila prevzemna ponudba končana 16. 5. 2006 z odločbo ATVP, nova prevzemna ponudba pa se je začela 10. 8. 2006 še po starem Zakonu o prevzemih (novi je začel veljati 11. 8. 2006), ki ne zagotavlja avtomatizma glede poplačila delničarjev.

 

Spričo okoliščin je bilo v VZMD odločeno, da se z direktnim pismom obvesti vse male delničarje Vipe Holding, da je družba Vipa objavila podaljšano ponudbo za odkup delnic družbe po ceni 7,09 EUR (1.700,00 SIT), kar je bila dotlej najvišja cena.

 

Predstavniki VZMD so od vodstva Vipe prejeli zagotovila, da dodatnega podaljšanja prevzema ne načrtujejo, saj so že presegli ciljno količino delnic. Hkrati smo prejeli tudi zagotovila, da bodo vsi, ki so doslej že sprejeli njihovo prevzemno ponudbo, prejeli tudi razliko v ceni - do tokratne najvišje cene. Pri tem je vodstvo Vipe izpostavilo, da se je - tudi zaradi pogovorov s predstavniki VZMD - zavestno odločilo za podaljšanje časa prevzema, saj je na ta način želelo omogočiti čim večjemu številu malih delničarjev, da se odločijo za morebitno prodajo.

 

Vsi delničarji, ki se za odprodajo niso odločili, pa so bili pozvani, da sklenejo delničarski sporazum ter pristopijo k sekciji malih delničarjev Vipe Holding pri VZMD. To je toliko bolj pomembno, ker se bo po zaključenem prevzemu v družbi močno okrepil položaj prevzemnika. Malim delničarjem, ki se niso odločili za prodajo, lahko le združena kapitalska moč zagotovi, da bo družba upravljana v korist vseh lastnikov, ne le največjih.

 

Ponudbo Vipa je poleg cca. 2200 delničarjev v spomladanski ponudbi sprejelo še cca. 2295 delničarjev v ponudbi po 10. 8. 2006. S tem je Vipa svoj delež v Vipi Holding povečala na dobrih 77 odstotkov.

 

VZMD načrtuje nadaljevanje aktivnosti v zvezi z delovanjem Sekcije malih delničarjev Vipe Holding,  kakor tudi aktivnosti glede poplačila razlike za delničarje, ki so sprejeli spomladansko prevzemno ponudbo.

 

Na povabilo generalnega sekretarja Evropskega Združenja Delničarjev (Euroshareholders), Jean Pierre Paelincka, se je predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič 20. julija 2006 udeležil delovnega in slavnostnega obiska v Bruslju. Na sedežu te ugledne in vplivne institucije se je sestal z najvišjimi predstavniki Združenja Euroshareholders, vrhunec obiska pa je bila vsekakor slavnostna izročitev statuta VZMD. S tem je VZMD naredilo pomemben korak v procesu pridobiva-nja polnopravnega članstva v združenju Euroshareholders pred formalno potrditvijo Generalne skupščine Združenja Euroshareholders - 22. septembra 2006 v Bukarešti.

 

Na celodnevnem zasedanju generalne skupščine Evropskega združenja delničarjev v Bukarešti je bila na dnevnem redu tudi predstavitev in formalna potrditev kandidatke Slovenije v to ugledno mednarodno Združenje. Mag. Kristjan Verbič je v okviru 11. točke dnevnega reda skupščine uspešno predstavil Slovenijo in delovanje, vlogo ter poslanstvo VZMD. Poleg uspešne formalne vključitve VZMD v Združenje Euroshareholders, je bila skupščina tudi priložnost za pridobivanje koristnih informacij v zvezi z možnostmi sodelovanja in financiranja nacionalnih organizacij ter vzpostavljanja partnerskih stikov med organizacijami članicami Združenja Euroshareholders.

 

 

 

Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič je od Združenja Euroshareholders prejel tudi vabilo na prvo letno skupščino Euroshareholders, ki bo 9.  februarja 2007 v Bruslju. VZMD bo na tej skupščini prvič prisotno kot polnopravni član združenja Euroshareholders, kar je edinstven dogodek za mlado Vseslovensko združenje malih deležnikov. Povzetek zasedanja oziroma glavne smernice skupščine bodo v skrajšani obliki objavljene tudi na spletni strani in v Biltenu VZMD.

 

 

Poleg nasprotovanja predlagani »zaprti« dokapitalizaciji je, ob napovedani izpodbojni tožbi na skupščini Gorenja, predsednik VZMD poudaril, da je pravilen izračun rezultata glasovanja, posebej pri spremembah statutov družb, ter s tem povezana praksa - tudi v perspektivi vseh prihodnjih skupščin družb - izjemnega pomena.

  

 

Na podlagi naknadno pridobljene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da bi v konkretnem primeru pravilno ugotovljen rezultat glasovanja vendarle zadoščal za sprejem predlaganega sklepa. Zato dejanska vložitev izpodbojne tožbe ne bi bila smotrna, saj bi moral, poleg kršitve zakona (oz. statuta), v postopku dokazati tudi, da je ta kršitev vplivala na veljavnost sklepa (druga točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Zakon v tem delu tudi izrecno navaja primer »vpliva na veljavnost sklepa« in sicer navaja večino, potrebno za sprejetje posameznega sklepa. Ker bi bila ta - kljub kršitvi - še vedno višja od predpisane, bi bila vložitev tožbe nesmotrna.

  

Glede na različna pravna mnenja o tem, kako se ugotavlja zastopanost osnovnega kapitala:

 
- ali se upošteva tisti kapital, ki je glasoval,
- ali se upošteva prisoten kapital na podlagi seznama navzočih delničarjev in njihovih zastopnikov, ki so oddali prijavnice oziroma pooblastila, bo v VZMD obravnavana odločitev o:

 
1. Spremembi Zakona o gospodarskih družbah po skrajšanem postopku,
2. Sprožitvi postopka za sprejem avtentične razlage zakona.

 

Več kot 10 letno nezadovoljstvo z dividendno politiko družbe, onemogočanje prodaje lastnih delnic, slaba informiranost o poslovanju in o stanju družbe ter odlašanje z redno revizijo, so vzroki, ki so avgusta 2006 male delničarje Farm Ihan, d.d. in Emone Ihan, družbe pooblaščenke, d.d., (v nadaljevanju Farme Ihan) pripeljali v nezavidljivo situacijo. Z jasnim namenom da zaščitijo svoje interese, so se obrnili na Vseslovensko združenje malih deležnikov in 16. avgusta 2006 na zboru malih delničarjev Farm Ihan formirali sekcijo malih delničarjev Farm Ihan pri VZMD. Izvršni odbor sekcije je za predsednico izvolil go. Andrejo Brnot, ki je poudarila, da je vključitev v VZMD in sprejem delničarskega sporazuma najboljša rešitev, da mali delničarji Farm Ihan z enotnim nastopom zaščitijo svoj kapital in dosežejo svoj primarni cilj, to je odkup delnic po pošteni, tržni ceni.

 

Na zboru Sekcije malih delničarjev Farm Ihan pri VZMD, ki se ga je 6. oktobra 2006 v ihanskem gasilskem domu udeležilo približno 250 malih delničarjev, je bil predstavljen potek dvomesečnih pogajanj in vrednotenj ponudb. Okvire in pogoje ponudbe so prisotnim malim delničarjem predstavili predstavniki VZMD, predsednica sekcije malih delničarjev ga. Andreja Brnot in direktor TaxGroup g. Klemen Šešok. Sekretar VZMD je pojasnil, da je bila v fazi začetnih pogovorov, delnica družbe vredna okoli 700,00 tolarjev, saj jo je v posameznih primerih odkupovala le družba TRITRI, d.o.o., ki je v lasti predsednika uprave in nekaterih vodilnih zaposlenih v Farmah Ihan.

  

Z namenom pridobivanja konkurenčnih ponudb so predstavniki VZMD opravili razgovore s posa-meznimi potencialnimi kupci, med njimi tudi z družbo TaxGroup, d.o.o., ki je po opravljeni cenitvi in analizi podjetja, na podlagi predstavljenega dolgoročnega plana poslovanja in razvoja podjetja ter na podlagi zagotovil, da ne bo odpovedi pogodb o zaposlitvi obstoječim delavcem, za delnico Farm Ihan ponudila 2.300,00 tolarjev oziroma 2.500,00 tolarjev v primeru doseganja več kot 50 % praga uspešnosti.

 

Spričo konkurenčne ponudbe Poteze, d.o.o., ki se je pojavila na dan sklica članov sekcije malih delničarjev Farm Ihan v gasilskem domu, je sekretar v soglasju s predsednikom VZMD pridobil novo najvišjo ponudbo, dano s strani TaxGroup, v višini 2.700,00 tolarjev brez prevzemnega praga.

  

Vidno zadovoljni mali delničarji so še pozno v noč podpisovali potrebne dokumente za izvedbo in udejanjanje vseh elementov ponudbe.

 

Mali delničarji Alpetour Bandaga, d.d., so se  septembra 2006 odločili, da se povežejo v Sekcijo malih delničarjev Alpetour Bandag pri VZMD.  Razlog za to vidijo v problematiki družbe, ki se je po njihovem mnenju znašla na razpotju. Nezadovoljni so z upadanjem proizvodnje, ukinjanjem uspešnih prodajnih programov, upadanjem prihodkov, večanjem izgube itd.

 

Sekcija skupaj s predstavniki VZMD sodeluje pri iskanju skupnega jezika z upravo družbe, hkrati pa pomaga pri proučevanju možnosti za prodajo paketa delnic zaposlenih, ki obsega nekaj več kot 20 odstotkov družbe. Pogovori so še v teku.

 

Večina malih družbenikov Primorskih novic se je včlanila v meseca oktobra 2006 nastalo sekcijo malih delničarjev Primorskih novic pri VZMD,  kjer bodo iskali strokovno podporo pri varovanju svojih interesov in interesov družbe kot celote.

 

Člani Sekcije namreč ugotavljajo, da se od odločitve nadzornega sveta  o zamenjavi direktorja (junij 2006) poslovanje slabša, izguba povečuje, plan se ne uresničuje, slabšajo se razmere v kolektivu itd. Takšno dogajanje negativno vpliva na vrednost podjetja, na kar so mali delničarji že opozorili nadzorni svet in vodstvo družbe.

 

Na pobudo Vseslovenskega združenja malih delničarjev in uprave Vzajemne, se je v mesecu oktobru 2006 predsednik združenja VZMD mag. Kristjan Verbič sestal z upravo Vzajemne. Pogovori so potekali na temo zaščite bodočih malih delničarjev Vzajemne ob njenem združevanju z zavarovalnico Adriatic Slovenica. Sedanji zavarovanci Vzajemne so namreč hkrati tudi lastniki zavarovalnice, zato bodo ob združitvi z Adriatic Slovenico dobili delnice nove združene družbe in s tem postali njeni delničarji. Uprava Vzajemne se je zavezala, da bo postopek združitve transparenten in da bo poskrbela za zaščito interesov vseh bodočih delničarjev. V okviru VZMD pa bodo oblikovali sekcijo malih delničarjev Vzajemne, ki bo združevala (bodoče) delničarje in pozorno spremljala vse faze v procesu združevanja.

 

Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič se je 8. 11. 2006 sestal s predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav mag. Andrejem Kocičem. Beseda je tekla predvsem o bližajoči se skupščini Zavarovalnice Triglav ter predlogu sprememb Statuta in načinih predvidene 50 odstotne dokapitalizacije.

 

Mag. Verbič je ponovil odklonilno stališče VZMD do »zaprtih« dokapitalizacij (z izključitvijo prednostne pravice) in s tem v zvezi napovedal vložitev nasprotnega predloga na skupščino. Verbič je predstavil tudi drugačne, za male delničarje sprejemljive, možnosti dokapitalizacije, ki jim je mag. Kocič pozorno prisluhnil ter se zavezal k njihovi preučitvi.

 

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav je poudaril naklonjenost prizadevanjem VZMD v smeri zaščite interesov malih delničarjev ter izrazil pripravljenost za pomoč pri zagotavljanju ustrezne informiranosti in čim večje udeležbe malih delničarjev na skupščini Zavarovalnice Triglav. V ta namen sta se sogovornika strinjala o nujnosti skorajšnjega ponovnega srečanja v širši sestavi.

 

Ker je Zavarovalnica Triglav vseeno vložila predlog za zaprto dokapitalizacijo je Harald Karner - predstavnik Sekcije malih delničarjev Zavarovalnice Triglav pri VZMD (v ustanavljanju) pripravil izjavo za javnost o nasprotnem predlogu na 29. redni skupščini Zavarovalnice Triglav, ki je bila 28. 11. 2006. V dogovoru z VZMD je v zakonitem roku za male delničarje podal nasprotni predlog za skupščino Zavarovalnice Triglav.

 

Harald Karner in VZMD nasprotujeta sprejemu statutarnega sklepa o odobrenem kapitalu z izključitvijo prednostnih pravic dosedanjih delničarjev. Ne nasprotujta pa višini ali roku za izvedbo povečanja. Odobreni kapital je institut, ki omogoča hitro reagiranje uprave in nadzornega sveta v primeru priložnosti ali potrebe. Zgornja meja je tako ali tako določena v zakonu. Ni pa nikakršne potrebe, da bi vnaprej brez omejitev dovoljevali izključitev predkupnih pravic dosedanjim delničarjem. Razen izjem, ki jih je mogoče definirati in v sklep vpisati. Tako je bil tudi predlogu podan.

 

Stališče uprave Zavarovalnice Triglav do nasprotnega predloga je: Uprava Zavarovalnice Triglav nasprotuje predlaganemu nasprotnemu predlogu, saj prvotni predlog sklepa omogoča celovito uresničitev strategije Zavarovalnice Triglav pri širjenju na trge JV Evrope, je v celoti skladen z veljavno zakonodajo in v ničemer ne krši pravic delničarjev. S sprejemom skupščinskega sklepa prednostna pravica še ni izključena.

 

Skupščino Triglava je uprava preklicala le tri dni pred napovedanim datumom. Razlog naj bi bili spremenjeni pogoji na trgih kamor so planirali širitev.

 

Mali delničarji Lip Bled so v decembru 2006 ustanovili sekcijo malih delničarjev Lip Bled pri VZMD. Zaradi sprememb v lastniški strukturi in spremenjenega odnosa državnih skladov do strategije razvoja, so mali delničarji zaskrbljeni za usodo tega uspešnega lesno-predelovalnega podjetja. Po posvetu z vodstvom VZMD so se odločili, da ustanovijo sekcijo malih delničarjev Lip Bled pri VZMD, ki bo skrbela za sprotno obveščanje malih delničarjev o pomembnejših dogodkih v podjetju, za skupen nastop na skupščini podjetja, hkrati pa bo vodstvo nagovorila, naj nadaljuje z ambicioznimi razvojnimi načrti.

 

Sredi decembra 2006 se je na pobudo malih delničarjev Mesa Kamnik, d.d., zbral iniciativni odbor malih delničarjev in predstavnik Farme Moravče. Sklenili so, da ustanovijo sekcijo malih delničarjev Meso Kamnik pri VZMD in da se povežejo v delničarski sporazum, saj lahko le enotni dosežejo svoj cilj - poštena, tržna vrednost delnice. V ta namen je sekcija pooblastila vodstvo VZMD, da vzpostavi strokovno pogajalsko skupino, ki se bo ukvarjala z iskanjem morebitnega kupca in pogajala glede cene delnic.

 

Na decembrski skupščini družbe je sekcija malih delničarjev Mesa Kamnik, skupaj z zadrugami, uspešno preprečila sprejem spremembe statuta, ki ni bil po godu malih delničarjev. Še enkrat se izkaže, da je v slogi moč.

 

Da je bil december 2006 še bolj zanimiv, so poskrbeli mali delničarji Pomorske družbe, ki so se obrnili na VZMD s problematiko podcenjenosti njihovih delnic.

 

Pomorščaki, združeni v družbi pooblaščenki Pomorska družba, d.d., so delnice pridobili z zamenjavo za neizplačane plače iz časa, ko je bila Splošna plovba, d.o.o., pred stečajem. Poleg tega so se delu neizplačanih plač tudi odrekli. Pomorska družba kljub pričakovanjem delničarjev ni zagotovila tekočega obveščanja o izboljšanju  poslovanja Splošne plovbe in s tem večanju vrednosti njihovih  delnic. Potrebnih in zadostnih informacij delničarji-pomorščaki niso dobili niti od Splošne plovbe d.o.o. Prav tako je praktično nemogoče pridobiti podatke o aktualnih delničarjih družbe, saj je delniška knjiga Pomorske družbe nedostopna večini malih delničarjev.

 

Ker je bila za februar 2006 sklicana skupščina Pomorske družbe, je sekcija malih delničarje pozvala vse bivše in sedanje pomorščake Splošne plovbe, da se ji pridružijo, saj bo pri vseh nadaljnjih aktivnostih nadvse pomembna množičnost in složnost pa tudi usklajenost, strokovna utemeljenost in domišljenost postopkov in ravnanj, ki jih sekcija lahko zagotovi.

 

Izkušnje kažejo, da manjšinski delničarji ostajajo  nepovezani in zato finančno in organizacijsko nesposobni za uveljavljanje svojih pravic. V ta namen je potrebno poleg permanentnega spremljanja in razvoja materialnopravne ureditve, spodbujati tudi druge načine za uresničevanja manjšinskih pravic. VZMD si močno prizadeva, da se načela politične demokracije in enakih možnosti sistemsko prezrcali v ekonomsko sfero. V ta namen sodeluje z pristojnimi državnimi organi pri nastajanju nove, malim delničarjem prijaznejše zakonodaje:

 

VZMD je v Državni zbor RS vložilo tudi amandma k Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Združenje meni, da je glede na veliko število malih delničarjev v slovenskih delniških družbah, potrebno olajšati in spodbuditi aktivnejšo komunikacijo med njimi. Predlagana rešitev vzpostavitev delničarskega foruma  bi omogočala komunikacijo prek sodobnih elektronskih poti, kar se uveljavlja tudi v drugih državah članicah EU.

 

Z vzpostavitvijo delničarskega foruma bi bil narejen pomemben korak k boljšemu uveljavljanju interesov malih delničarjev v slovenskih delniških družbah. Po mnenju VZMD bo vzpostavitev delničarskega foruma v interesu vsake odprte delniške družbe, ki se zaveda pomena transparentnosti upravljanja in učinkovitosti informiranja o svojem poslovanju in delovanju.

 

Da pa zadeva ne bi ostala le na papirju, se je VZMD lotilo pilotnega projekta: vzpostavitve »Integralnega Informacijskega Sistema (ISS)«. Zasnovo pilotnega projekta je predsednik VZMD predstavil tudi ostalim evropskim delničarskim organizacijam na februarski generalni skupščini Euroshareholders v Bruslju. Projekt je bil sprejet z velikim zanimanjem.

   

k 4. členu:

 

V četrtem členu se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita:

  

(4) V primeru, da organi vodenja družbe ne uvrstijo delnice družbe iz prvega odstavka 3. člena tega zakona na organiziran trg vrednostnih papirjev najkasneje v šestih mesecih od uvelja-vitve zakona, organi nadzora skličejo izredno skupščino na kateri se razrešijo organi vodenja družbe in izvolijo novi organi vodenja družbe. Novi organi vodenja družbe morajo delnice dru-žbe iz prvega odstavka 3. člena tega zakona uvrstiti na organiziran trg v dveh mesecih po izvolitvi.

 

(5) V primeru, da se delnice družbe ne uvrstijo na organiziran trg vrednostnih papirjev v rokih iz prejšnjega  odstavka tega člena, se lahko na zahtevo manjšine delničarjev, katerih deleži skupaj dosegajo desetino zastopanega osnovnega kapitala, izbere posebnega skrbnika premoženja, katerega določi vlada, da uvrsti delnice družbe iz 3. člena tega zakona na organiziran trg vrednostnih papirjev v roku dveh mesecev po izbiri posebnega skrbnika premoženja."

 

Obrazložitev:

 

Vseslovensko združenje malih deležnikov s predlaganim amandmajem predlaga zaščito del-ničarjev v primeru, ko organi vodenja ne uvrstijo delnic na organiziran trg, da jih uvrsti nadzorni svet. V primeru, ko pa še nadzorni svet krši ta zakon, pa lahko skupina malih delničarjev sama predlaga zaščito vseh delničarjev podjetja s postavitvijo posebnega skrbnika premoženja, ki ga izbere vlada in bo uvrstil delnice na organiziran trg vrednostnih papirjev. S tem predlogom - namesto, da se bi dolgo vlekle pritožbe na sodišču zaradi kršitve 4. člena - lahko na predlog malih  delničarjev intervenira posebni skrbnik premoženja, ki ga predlaga vlada.

 

Tako se uvrstijo delnice na organiziran trg vrednostnih papirjev, s čimer so zaščiteni vsi delničarji, saj se s tem zagotovi ureditev, ki zagotavlja preglednost poslovanja družb, ki so kot javne družbe po ZTVP-1 obvezane objavljati poročila o svojem poslovanju in vseh pomembnih dogodkih. Status javne družbe takšni družbi ne more ugasniti s statusnim preoblikovanjem kot je na primer pripojitvijo k nejavni družbi, zaradi slabšega položaja delničarjev v slednjem primeru.

  

k 5. členu

 

V petem členu se besedilo "najmanj 3/4 osnovnega kapitala družbe" nadomesti z besedilom "najmanj 9/10 osnovnega kapitala družbe".

  

Obrazložitev:

 

Vseslovensko združenje malih deležnikov predlaga povišanje sklepa skupščine pri statusnem preoblikovanju družbe na najmanj 9/10 osnovnega kapitala. Povišana meja je smotrna zato, da ne bi prihajalo do iztiskanja malih delničarjev pri statusnem preoblikovanju in spremembi sedeža, saj se lahko po statusnem preoblikovanju prenese sedež družbe v tujo državo, zato smo v Združenju prepričani, da je potrebna čim večja večina oziroma najmanj 9/10 osnovnega kapitala.

   

k 9. členu

 

V prvi točki četrtega odstavka devetega člena se besedilo "navadno večino" nadomesti z besedilom "3/4".

  

Obrazložitev:

 

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev menimo, da ni dovolj, da odloča navadna večina pri glasovanju o znižanju dodatnih likvidnih sredstev in naložb v tržno finančno premoženje družbe v takšni višini, da po oddelitvi te naložbe in dodatna likvidna sredstva skupaj ne presežejo 5% vseh finančnih sredstev družbe. Tako predlagamo bolj smotrno mejo najmanj 3/4 osnovnega kapitala, ki bi odločal, katere naložbe bodo predlagali organi vodenja, da se znižajo.