ARHIV DRUŠTVA 

 
Na podlagi 24. člena Statuta Vseslovenskega združenja malih delničarjev z dne 15. junij 2006 in v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 33 (2007) - Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah (Ur. l. RS, št. 3/07; v nadaljevanju: SRS) - Izvršilni odbor 15. maja 2007 sprejme

 

 

FINANČNI  PRAVILNIK

 

 

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

    

 

S tem pravilnikom se urejajo in določajo naloge in organiziranost računovodstva Vseslovenskega združenja malih delničarjev (v nadaljevanju: VZMD), računovodska opravila in vodenje računovodstva ter finančno poslovanje VZMD.

 

 

2. člen

    

 

Ta pravilnik ima naslednja poglavja:

 

• splošne določbe,

   

• organiziranost in delovanje računovodstva,

   

• računovodsko obračunavanje,

   

• računovodsko kontroliranje,

   

• računovodsko informiranje,

   

• knjigovodske listine,

   

• poslovne knjige,

   

• popis sredstev in obveznosti do virov sredstev,

   

• letno poročilo in druga poročila,

   

• hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil,

   

• opredmetena osnovna sredstva,

   

• neopredmetena dolgoročna sredstva,

   

• dolgoročne finančne naložbe,

   

• zaloge,

   

• terjatve,

   

• kratkoročne finančne naložbe,

   

• denarna sredstva,

   

• dolgoročne obveznosti (dolgoročni dolgovi),

   

• kratkoročne obveznosti (kratkoročni dolgovi),

   

• kratkoročne časovne razmejitve,

   

• odhodki,

   

• prihodki,

   

• končna določba.

   

 

3. člen

    

 

S premoženjem VZMD neposredno upravlja izvršilni odbor tako, da sprejema potrebne akte ali sklepe.

 

 

4. člen

    

 

Vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik, se rešujejo v skladu s SRS in ostalimi predpisi.

 

 

 

 

 

ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE RAČUNOVODSTVA

 

 

5. člen

    

 

VZMD finančno posluje, opravlja vse računovodske funkcije, potrebne za neoporečno vodenje poslovnih knjig in izdelavo finančno ovrednotenega letnega delovnega programa ter letnega poročila o poslovanju, skladno s predpisi, kodeksom računovodskih načel ter SRS.

 

 

Če VZMD nima zadostnih notranjih resursov za zagotavljanje v prejšnjem odstavku navedenih storitev, jih lahko s pogodbo poveri zunanjemu izvajalcu. 

 

 

 

RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE

 

 

6. člen

    

 

Računovodski obračuni se sestavljajo za potrebe:

 

-        organov VZMD,

 

-        drugih notranjih uporabnikov, v skladu z akti VZMD,

 

-        ter zunanjih uporabnikov, skladno s predpisi, akti VZMD in dogovori.

 

 

7. člen

    

 

Računovodski obračuni so osnova za poslovno odločanje pri načrtovanju in nadziranju izpolnjevanja zastavljenih ciljev, iz njih je razvidno, kaj se je zgodilo v preteklosti in nakazujejo, kaj bo treba upoštevati v prihodnosti.

 

 

8. člen

    

 

Za VZMD kot celoto se izdeluje letni obračunski izkaz prihodkov in odhodkov (finančno poročilo). Vsi ostali računovodski obračuni se izdelujejo po potrebi in na zahtevo izvršilnega ali nadzornega odbora.

 

 

Obračunski izkazi morajo biti dopolnjeni s pojasnili posameznih postavk in so lahko sestavni del poslovnega poročila.

 

 

9. člen

    

 

Roki za izdelavo računovodskih obračunov najpozneje:

 

-        31. januar za osnutek letnega računovodskega obračuna za preteklo leto,

 

-        28. februar za izdelavo dokončnih obračunskih izkazov za preteklo leto.

 

 

 

RAČUNOVODSKO KONTROLIRANJE

 

 

10. člen

     

 

VZMD kontrolira in odpravlja ugotovljene nepravilnosti tako, da spremlja knjigovodske listine, vodi pomožne knjige, analitične evidence, sestavlja obračune in predračune in posreduje finančno-računovodske informacije.

 

11. člen

     

 

K računovodskemu kontroliranju spada tudi preverjanje mesečnih uskladitev prometov in stanj med pomožnimi knjigami, analitičnimi evidencami in glavno knjigo, izvajanja letnega popisa stanja sredstev, terjatev in obveznosti in uskladitev stanj po knjigah z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom in odgovornost zadolženih za sredstva, varovanje sredstev pred krajo, izgubami in neučinkovito uporabo.

 

 

 

RAČUNOVODSKO INFORMIRANJE

 

 

12. člen

     

 

Računovodsko informiranje je predstavljanje računovodskih podatkov in informacij VZMD. Obsega vrednostno izražene poslovne procese in stanja oz. gospodarske kategorije.

 

 

13. člen

     

 

Sistem informiranja poteka preko izdelave računovodskih poročil.

 

 

14. člen

     

 

Notranji uporabniki računovodskih informacij so:

 

• pooblaščene osebe VZMD,

   

• organi VZMD.

   

 

Notranja poslovna poročila imajo naravo poslovne skrivnosti in se uporabljajo izključno za potrebe poslovnega odločanja.

 

15. člen

     

 

Notranji uporabniki informacij sporočijo potrebo po občasnih računovodskih podatkih, informacijah ali poročilih. Hkrati sporočijo tudi, do katerega roka naj bodo informacije pripravljene.

 

 

16. člen

     

 

Zunanji uporabniki računovodskih informacij so:

 

• financerji VZMD,

   

• Davčni urad RS,

   

• Statistični urad RS,

   

• država oziroma njene inštitucije, ki regulirajo poslovanje poslovnih subjektov in

   

• javnost.

   

 

Obsežnost potrebnih informacij je odvisna od vloge njihovega prejemnika v procesu odločanja. Za resnično in pošteno računovodsko informiranje zunanjih uporabnikov odgovarja pooblaščena oseba VZMD.

 

 

17. člen

     

 

VZMD mora zagotoviti podatke, ki omogočajo:

 

-        vpogled v stanje in gibanje sredstev ter obveznosti do njihovih virov,

 

-        ugotavljanje prihodkov in odhodkov ter presežka prihodkov ali presežka odhodkov,

 

-        sestavljanje finančnih načrtov in letnih poročil,

 

-        sestavljanje posameznih finančnih poročil o porabi sredstev posameznih financerjev za delovanje, izvedbo posebnih programov in za naložbe.

 

 

Pri pripravi smernic za izdelavo finančnega načrta in programa dela VZMD poleg pooblaščene osebe VZMD sodeluje tudi izvršilni odbor, lahko pa tudi nadzorni odbor.

 

 

 

 

KNJIGOVODSKE LISTINE

 

 

18. člen

     

 

Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek, ki se v zvezi s poslovanjem VZMD pokaže v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov.

 

 

Knjigovodske listine - razen izvedenih - sestavljajo zunaj knjigovodstva udeleženci poslovnega dogodka.

 

19. člen

     

 

Za verodostojno knjigovodsko listino se šteje tudi podatek, dobljen preko telekomunikacijskih sredstev oz. računalniški izpis, kjer je za verodostojnost odgovoren pošiljatelj.

 

 

 

20. člen

     

 

Izvirne in izvedene knjigovodske listine se pišejo računalniško in/ali ročno. VZMD ima naslednje vrste listin:

 

• zunanje izvirne, ki jih prejme iz okolja,

   

• notranje izvirne, ki se sestavijo v VZMD,

   

• notranje izvedene, ki jih izdaja VZMD.

   

 

21. člen

     

 

Zunanje izvirne knjigovodske listine, ki jih VZMD prejme iz okolja v enem ali več izvodih so:

 

• računi za osnovna sredstva, material, blago in storitve,

   

• pogodbe za dane depozite in drugo,

   

• dnevni izpiski stanja na transakcijskih računih,

   

• predračuni,

   

• dobavnice,

   

• bremepisi,

   

• potrdila,

   

• obračuni obresti bank, itd. 

   

        

 

22. člen

     

 

Notranje izvirne knjigovodske listine, ki jih VZMD sestavlja, so:

 

• dobavnice,

   

• računi,

   

• delovršne oz. podjemne pogodbe,

   

• avtorske  pogodbe,

   

• plačilne liste,

   

• blagajniški prejemki in izdatki,

   

• blagajniški dnevnik,

   

• obračuni za opravljene programe, 

   

• naročilnice in druge temeljnice.

   

 

Notranje izvirne knjigovodske listine se izpisujejo v naslednjem številu izvodov:

 

• dobavnica - v najmanj dveh izvodih,

   

• računi - v  najmanj dveh izvodih,

   

• delovršna oziroma podjemna pogodba, avtorska pogodba in ostale pogodbe -  v najmanj dveh izvodih,

   

• plačilna lista - v najmanj dveh izvodih,

   

• blagajniški prejemek, izdatek  - v treh izvodih,

   

• blagajniški dnevnik - v dveh izvodih,

   

• naročilnica - v najmanj dveh izvodih,

   

• obračuni in temeljnice - v enem izvodu.

   

 

Notranjo izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku sestavi pooblaščena oseba VZMD.

 

 

23. člen

     

 

Izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku sestavijo na kraju in ob času njegovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem, vsebuje pa:

 

• podatke o izdajatelju (ime, naziv, sedež, davčno oz. identifikacijsko številko za DDV),

   

• naziv listine z označbo zaporedne številke,

   

• podatke o poslovnem dogodku (podlaga za nastanek, datum nastanka, imena sodelujočih oseb, vsebina, količinske podatke),

   

• v denarju izražen obseg sprememb zaradi poslovnega dogodka,

   

• razčlenitev DDV,

   

• podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodske listine ter

   

• opredelitev osebe, pooblaščene za podpis take knjigovodske listine.

   

 

24. člen

     

 

Na podlagi izvirnih knjigovodskih listin se v VZMD izdelajo izvedene knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje in evidentiranje poslovnih dogodkov.

 

 

25. člen

     

  

 

Notranje izvedene knjigovodske listine so: 

 

§        temeljnica plač,

 

§        temeljnica podjemnih pogodb,

 

§        temeljnica avtorskih pogodb in

 

§        druge temeljnice.

 

 

Med izvedene knjigovodske listine sodijo tudi začetna bilanca, finančni načrt, obračuni, kompenzacije, poročilo o popisu, itd.

 

 

Izvedena knjigovodska listina mora biti pred knjiženjem opremljena z ustreznimi podlagami, ki utemeljujejo poslovni dogodek.

 

 

26. člen

     

 

Izvedena knjigovodska listina vsebuje knjigovodske podatke na podlagi podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin.

 

 

27. člen

     

 

Za vsako knjigovodsko listino, sestavljeno v VZMD, osebe, odgovorne za njeno resničnost in verodostojnost, s svojimi podpisi potrdijo, da je prikaz poslovnega dogodka pravilen in se sme uporabiti pri knjigovodskem obravnavanju podatkov. Če izda knjigovodsko listino druga pravna ali fizična oseba, jo podpiše in na njej lahko odtisne svoj žig. Izvedene knjigovodske listine imajo praviloma samo podpis oziroma odtis oznake odgovorne osebe.

 

 

28. člen

     

 

Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtavanjem prvotnih besedil oziroma številk. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo nove.

 

29. člen

     

 

Knjigovodske listine krožijo od mesta sestavitve oziroma vstopa v VZMD preko mesta kontrole in mesta obravnavanja podatkov iz njih do njihove hrambe. Prenašanje in gibanje knjigovodskih listin je organizirano tako, da se podatki iz njih lahko knjigovodsko obravnavajo kar najhitreje po poslovnem dogodku.

 

30. člen

     

 

Knjigovodska listina mora biti pred knjiženjem opremljena z ustreznimi podlagami, ki utemeljujejo poslovni dogodek.

 

 

Pravilnost in točnost knjigovodskih listin preverja za to odgovorna oseba v VZMD. Pooblaščena oseba, kot oseba, odgovorna za kontroliranje, s svojim podpisom potrdi, da je bilo kontroliranje opravljeno in da je knjigovodska listina pravno veljavna.

 

 

Kontroliranje izvirnih knjigovodskih listin je obvezno pred knjiženjem, izvedene knjigovodske listine pa se kontrolirajo po potrebi.

 

31. člen

     

 

Knjigovodske listine izdajajo praviloma zaposleni, ki sodelujejo pri poslovnem dogodku, v skladu z akti VZMD.

 

32. člen

     

 

Vsaka knjigovodska listina ima šifro in zaporedno številko, pod katero je razvrščena in shranjena.

 

 

Nalogi za knjiženje morajo biti oštevilčeni z nepretrganim zaporedjem številk od 1 naprej za vsako poslovno leto.

 

 

POSLOVNE KNJIGE

 

 

33. člen

     

 

Poslovne knjige so evidence, s katerimi se v VZMD zagotavljajo podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do virov sredstev, odhodkih, prihodkih, stroških in rezultatih poslovanja.

 

 

Poslovne knjige se vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva in so javne listine. Vodijo se računalniško po enotnih kontih, predpisanih s kontnim načrtom, v slovenščini in v eurih.

 

 

34. člen

     

 

Vse temeljne poslovne knjige VZMD vodi za to delo pooblaščena in imenovana oseba s strani izvršilnega odbora VZMD.

 

 

35. člen

     

 

Temeljni knjigi, ki ju vodi VZMD, sta:

 

• dnevnik in

   

• glavna knjiga.

   

 

Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige. Analitične evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige. VZMD vodi kot pomožno knjigo blagajniško knjigo in ostale pomožne knjige po potrebi, in sicer:

 

·        register osnovnih sredstev,

 

·        knjigo prejetih računov,

 

·        knjigo izdanih računov,

 

·        obračune plač,

 

·        drugo.

 

 

36. člen

     

 

Dnevnik se vodi računalniško. Poslovni dogodki, ki se knjižijo v glavno knjigo iz knjigovodskih listin, se istočasno - avtomatično zapisujejo tudi v dnevnik po časovnem zaporedju nastajanja.

 

 

Po obliki in vsebini je dnevnik organiziran kot enotna temeljna knjiga, iz katere je možno kadarkoli kontrolirati knjiženje, priklicati sliko na zaslon računalnika ali odtisniti posamezna knjiženja v določenem obdobju oziroma vsa knjiženja obračunskega obdobja. Dnevnik glavne knjige vsebuje najmanj naslednje podatke:

 

-        označbo knjigovodske listine, ki je bila osnova za knjiženje,

 

-        številko in opis knjigovodske listine,

 

-        obdobje knjiženja in datum izdaje listine,

 

-        konto in protikonto knjiženja, stroškovno mesto in stroškovni nosilec,

 

-        znesek v breme ali dobro,

 

-        seštevek vseh vknjiženih zneskov v breme in v dobro po označbah knjigovodskih listin,

 

-        skupni znesek vseh knjiženih zneskov v breme in v dobro.

 

 

Dnevnik se obvezno izpiše po zaključnem računu za vsako poslovno leto. Zadnja stran dnevnika se zaključi, nanjo se odtisne žig VZMD, podpišeta ga predsednik VZMD in odgovorna oseba.

 

 

37. člen

     

 

Glavna knjiga se vodi računalniško. Poslovni dogodki se vnašajo v glavno knjigo na podlagi izvirnih in izvedenih knjigovodskih listin.

 

 

V glavni knjigi se vodi sistematska evidenca na sintetičnih in analitičnih kontih.

 

 

Posamezni poslovni dogodki so knjiženi na analitične konte, na sintetičnih pa se zbirajo podatki samodejno. Vodenje glavne knjige zagotavlja vpogled na zaslonu ali izpis za katerikoli konto, posamezne skupine ali razrede le-teh oziroma za vso glavno knjigo za posamezno časovno ali vso obračunsko obdobje.

 

 

Analitične evidence, ki zaradi svoje velikosti in vsebine niso vodene v okviru glavne knjige, se vodijo ločeno. V tem primeru se v glavni knjigi knjiži le sintetične podatke, ki so zagotovljeni iz ločenih analitičnih evidenc.

 

 

Na analitične konte se vnašajo najmanj naslednji podatki:

 

-        označba knjigovodske listine,

 

-        datum vnosa,

 

-        obdobje za katerega se vnaša podatek,

 

-        zaporedna številka in datum nastanka knjigovodske listine,

 

-        konto,

 

-        znesek v breme in dobro.

 

 

Način vodenja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo posamezni konti, na koncu poslovnega leta pa se izpiše celotna glavna knjiga. Zadnja stran glavne knjige se zaključi, nanjo se odtisne žig VZMD, podpišeta jo predsednik VZMD in odgovorna oseba.

 

 

 

38. člen

     

 

Knjiga opredmetenih osnovnih sredstev je register osnovnih sredstev.

 

 

Knjiga opredmetenih osnovnih sredstev in analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev vsebujeta podatke o :

 

-        vrstah osnovnih sredstev,

 

-        opredmetenih osnovnih sredstvih v lasti društva ali drugače pridobljenih sredstvih,

 

-        amortizacijskih skupinah oziroma stopnjah,

 

-        kontih na katerih se vodijo opredmetena osnovna sredstva,

 

-        vrednostih opredmetenih osnovnih sredstev,

 

-        opredmetenih osnovnih sredstvih v upravljanju,

 

-        datumu nabave, odtujitve in druge podatke.

 

 

Knjiga opredmetenih osnovnih sredstev se praviloma ne izpisuje in se ne zaključuje, kartice posameznih osnovnih sredstev se lahko kadarkoli, z vsemi podatki od njihove nabave oziroma pridobitve dalje, prikličejo ali na ekran računalnika ali se izdela izpis kartic.

 

 

Mesečno se po potrebi izpišejo obračuni amortizacije po kontih in amortizacijskih skupinah.

 

 

Ob letnem popisu sredstev se izpiše knjigovodsko stanje - posebni pregled posameznih opredmetenih osnovnih sredstev za usklajevanje dejanskega in knjigovodskega stanja.

 

           

 

39. člen

     

 

Knjiga terjatev do kupcev in knjiga obveznosti do dobaviteljev se vodita računalniško.

 

 

Poslovni dogodki se v knjigi vnašajo na podlagi izvirnih knjigovodskih listin.

 

 

Knjiga in analitični konti terjatev do kupcev ter obveznosti do dobaviteljev se obvezno izpišejo, odtisnejo in zaključijo ob izteku poslovnega leta, med letom pa se izpišejo po potrebi. VZMD mora najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi, razčistiti in uskladiti stanja posameznih terjatev do kupcev in stanja  obveznosti do dobaviteljev.

 

 

40. člen

     

 

Knjigo prejetih računov vodi VZMD. Knjiga prejetih računov se vodi računalniško, z možnostjo izpisa obrazca v obliki, predpisani s predpisi, ki urejajo davek o dodani vrednosti.

 

 

Knjiga prejetih računov se zaključuje na podlagi odločbe MF DURS. Sešteti zneski se uporabijo za sestavljanje obračuna DDV.

 

 

41. člen

     

 

Knjigo izdanih računov vodi VZMD računalniško. Podatki v knjigi so v skladu z zahtevo obrazca predpisanega s predpisi, ki urejajo davek o dodani vrednosti. Knjiga izdanih računov se zaključi in izpiše po izteku vsakega koledarskega meseca, zneski se uporabijo za obračun DDV.

 

 

42. člen

     

 

Blagajniški dnevnik se vodi v VZMD. Vodi se ročno ali računalniško. Vodi se  na naslednjih obrazcih:

 

-        blagajniški dnevnik,

 

-        blagajniški prejemek,

 

-        blagajniški izdatek.

 

 

Iz vsakega blagajniškega izdatka ali priloge mora biti nedvoumno razvidno, komu in zakaj je bilo izplačilo opravljeno. Blagajniški izdatek mora podpisati blagajnik,  oseba, ki je izplačilo odobrila in prejemnik. Za prejemnikov podpis se lahko šteje tudi z njegove strani podpisana priložena listina.

 

 

Blagajniški dnevnik se zaključuje po poslovnem dogodku, saldo pa se prenese kot začetni saldo v prvi naslednji blagajniški dnevnik.

 

 

Blagajniški dnevnik, prejemek in izdatek se označujejo vsak po svojih zaporednih številkah in se ob začetku novega poslovnega leta začnejo številčiti na novo.

 

 

Blagajniški maksimum se praviloma določi enkrat letno s sklepom izvršnega odbora in velja do nove določitve.

 

 

 

Blagajnik mora pri opravljanju svojega dela upoštevati predpise o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu.

 

 

43. člen

     

                                                  

 

Analitična evidenca plač in vse potrebne evidence v zvezi s plačami se vodijo računalniško.

 

 

Analitična evidenca zajema podatke o plačah, nadomestilih, dodatkih in drugih prejemkih v bruto in neto znesku, prispevkih, obračunani dohodnini za vsakega delavca posebej.

 

 

Plače in vsi ostali osebni prejemki zaposlenih v VZMD se evidentirajo kot stroški dela.

 

 

Izpisi se opravljajo med letom po potrebi, do 31. januarja pa se obvezno izpiše pregled  po zaposlenih delavcih in po vrstah vseh izplačil.

 

 

Pregled se zaključi s podpisom predsednika VZMD in odgovorne osebe.

 

 

44. člen

     

 

Analitična evidenca avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb se vodi računalniško na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. V analitični evidenci so vodeni podatki o avtorjih, izplačanih neto in bruto zneskih z vsemi podatki o obračunu davka za potrebe DURS.

 

 

45. člen

     

 

Analitična evidenca zalog blaga se vodi v glavni knjigi. Za vnos podatkov v analitično evidenco tehničnih pripomočkov so osnova verodostojne listine dobavitelja.

 

 

Analitična evidenca drobnega inventarja se vodi razčlenjeno glede na mesto kjer se drobni inventar nahaja oziroma uporablja.

 

46. člen

     

 

VZMD s posebnimi evidencami zagotavlja podatke o porabi namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje ali za naložbe po posameznih financerjih. Posebne evidence vodi računalniško in temeljijo na delitvi stroškov po stroškovnih mestih (namenih) in stroškovnih nosilcih (financerjih).

 

 

47. člen

     

 

Knjiženje v poslovne knjige mora biti časovno zaporedno, popolno, pravilno in sprotno.

 

 

 

 

48. člen

     

 

Zaradi sprotnosti vodenja poslovnih knjig morajo biti roki za dostavo knjigovodskih listin morebitnemu zunanjemu izvajalcu določeni v medsebojni pogodbi med VZMD in zunanjim izvajalcem.  

 

 

 

49. člen

     

 

Obvezno je mesečno usklajevanje stanj v pomožnih knjigah z ustreznimi stanji kontov glavne knjige in to takoj po končanem knjiženju za preteklo obračunsko obdobje oz. najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

 

 

Knjiženje je urejeno s kontnim načrtom VZMD ob upoštevanju določb o kontnem načrtu za nepridobitne organizacije po SRS. 

 

50. člen

     

 

Preostale pomožne knjige je treba shraniti na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom in drugimi poškodbami.

 

 

 

POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV

 

 

51. člen

     

 

Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov se uredi s posebnim pravilnikom.

 

 

 

LETNO POROČILO IN DRUGA POROČILA

 

 

52. člen

     

Poslovno leto je enako koledarskemu.

 

 

53. člen

     

 

Letno poročilo je sestavljeno je iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila.

 

 

Letno poročilo mora biti predloženo organom VZMD najpozneje do 25. marca oziroma najpozneje v enem mesecu po statusni spremembi oziroma prenehanju pravne osebe.

 

 

54. člen

     

 

Obvezni letni računovodski izkazi VZMD so:

 

• bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu poslovnega leta, na dan 31. december,

   

• izkaz prihodkov in odhodkov, ki prikazuje odhodke, prihodke in poslovni izid v poslovnem letu, to je od 1. januarja do 31. decembra.

   

 

55. člen

     

 

Oblika bilance stanja je določena v SRS. Združene postavke iz SRS lahko VZMD za svoje potrebe  še bolj razčleni.

 

 

Postavke v bilanci stanja so prikazane po neodpisani vrednosti kot razlika med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti.

 

 

56. člen

     

 

Oblika izkaza prihodkov in odhodkov je določena v SRS .

 

 

57. člen

     

 

Pojasnila k računovodskim izkazom morajo vsebovati podatke in pojasnila, ki jih opredeljujejo SRS.

 

 

58. člen

     

 

VZMD do 31. marca tekočega leta predloži letno poročilo organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.

 

 

 

HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG IN LETNIH POROČIL

 

 

59. člen

     

 

V skladu s predpisi se knjigovodske listine hranijo v naslednjih rokih:

 

- letni računovodski izkazi trajno,

 

-   končni obračuni plač zaposlenih ter plačilne liste trajno,

 

-   register opredmetenih osnovnih sredstev trajno,

 

-   knjigovodske listine, ki se kakorkoli nanašajo na promet blaga in storitev oziroma na uvoz blaga in so pomembne za obračunavanje in plačevanje DDV in drugih dajatev najmanj 10 let po poteku leta, oziroma 20 let, če se nanašajo na obdavčevanje nepremičnin po zakonu, ki ureja davek na dodano vrednost,

 

-   popisna poročila s popisnimi elaborati 10 let,

 

-   sklenjene pogodbe 10 let,

 

-   obračuni amortizacije osnovnih sredstev, knjigovodske listine kot podlaga za knjiženje 5 let,

 

-   knjigovodske listine plačilnega prometa 3 leta,

 

-   pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine najmanj 2 leti.

 

Vse knjigovodske listine se hranijo v izvirnikih, prav tako tudi letni obračuni.

 

 

Zaradi računalniške obdelave podatkov mora VZMD hraniti arhiv računovodskih podatkov v računalniškem zapisu in poskrbeti za zmožnost njihovega branja ter izpisa in sicer toliko časa kolikor časa traja hramba knjigovodskih listin.

 

60. člen

     

 

Poslovne knjige se po zaključku poslovnega leta shranijo na ustrezni računalniški medij, ki se hrani na način, ki zagotavlja popolno varnost in poznejšo uporabnost.

 

 

Pri računalniškem obravnavanju podatkov se hrani tudi zbirka listin o ustreznih računalniških programih, ki omogoča kasnejše preverjanje. Čas hrambe te zbirke je odvisen od časa hrambe knjigovodskih listin.

 

61. člen

     

 

Med poslovnim letom se knjigovodske listine odlagajo v registratorje. Konec leta se registrator zaključi. Na hrbtni strani se označi njegova vsebina: vrsta knjigovodskih listin, zaporedne številke listin (od…do), obdobje oziroma leto, na katerega se nanašajo.

 

 

Po koncu naslednjega koledarskega leta se knjigovodske listine prenesejo v arhiv VZMD. Takrat se sestavi zapisnik, ki vsebuje kraj in datum predaje, imena oseb, navzoče pri predaji, popis predanih listin, opis urejenosti in opremeljenosti predanih listin, druge pripombe navzočih ter podpise prejemnikov in izročiteljev.

 

 

62. člen

     

Poslovne knjige se hranijo takole:

 

• glavna knjiga in dnevnik trajno,

   

• pomožne knjige 10 let.

   

 

Po koncu naslednjega koledarskega leta se poslovne knjige zapisniško predajo v arhiv VZMD.

 

 

63. člen

     

 

VZMD je dolžno hraniti letna poročila v skladu z zakonom - trajno.

 

 

64. člen

     

 

Računovodska  poročila se hranijo v registratorjih z vsemi potrebnimi prilogami 5 let po preteku posameznega leta.

 

 

 

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

 

 

65. člen

     

 

Opredmetena osnovna sredstva se vodijo skupinsko v glavni knjigi in posamično  v pomožnih knjigah.

 

Ločeno od drugih osnovnih sredstev iste vrste se prikazujejo opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu.

 

66. člen

     

 

VZMD samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta je odvisna od:

 

• pričakovanega fizičnega izrabljanja,

   

• pričakovanega tehničnega staranja,

   

• pričakovanega ekonomskega staranja,

   

• pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.

   

 

Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, ki bi bila glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

 

 

Dobo koristnosti in ocenjeno preostalo vrednost opredeli pooblaščena oseba VZMD. Dobo koristnosti in ocenjeno preostalo vrednost vpiše na spremni listini, ki se izda v zvezi z osnovnim sredstvom in se nanjo podpiše.

 

 

VZMD vsaka tri leta preverja dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek take spremembe opiše v sporočilu v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje.

 

67. člen

     

 

VZMD uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.

 

 

Če spremenjene okoliščine upravičujejo spremembo metode amortiziranja, je treba učinek spremembe izmeriti in jih opisati v sporočilu o spremembi in razlogih zanjo.

 

 

Amortizacija se obračunava posamično. Datum začetka uporabe opredmetenega osnovnega sredstva je zapisan na spremni listini, ki se izda v zvezi z njim (nabava osnovnega sredstva).

 

 

 

68. člen

     

 

Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, in v primeru, da se trajno ne uporablja in od njegove odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih gospodarskih koristi. Izreden odpis na predlog pooblaščene osebe VZMD potrdi izvršilni odbor VZMD.

 

69. člen

     

 

Kot opredmetena osnovna sredstva se štejejo tudi vrste drobnega inventarja, katerih doba koristnosti je daljša od leta dni. V VZMD se kot opredmetena osnovna sredstva štejejo tista, ki ne presegajo vrednosti 500 EUR, so v večjih količinah in na isti lokaciji.

 

 

70. člen

     

 

Če VZMD vzame opredmeteno osnovno sredstvo v finančni najem, se v pogodbi, ki jo sklene z najemodajalcem, zapiše, da gre za finančni najem. Navedejo se tudi vsi podatki, potrebni za evidentiranje opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih na podlagi finančnega najema (poštena vrednost ali sedanja vrednost  najmanjše vsote najemnin, z najemom povezana obrestna mera, če jo je moč določiti, in drugi potrebni podatki).

 

 

71. člen

     

 

Pri pomembnih skupinah opredmetenih osnovnih sredstev VZMD preverja nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja.

 

 

Skupine opredmetenih osnovnih sredstev v VZMD so:

 

§        zemljišča,

 

§        zgradbe,

 

§        oprema.

 

 

Cenitev pomembnih skupin opredmetenih osnovnih sredstev opravljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti vsakih 5 let oziroma prej, če se okoliščine poslovanja bistveno spremenijo.

 

 

72. člen

     

 

VZMD vsakih pet let ugotavlja morebitne okrepitve pri nepremičninah. Pri tem mu pomagajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti sredstev.

 

 

 

VZMD opredmetenih osnovnih sredstev, nabavljenih v tujini, ne prevrednoti za spremembe tečaja tuje valute, v kateri so bila nabavljena.

 

 

73. člen

     

 

Če se bo osnovno sredstvo izločilo, mora pooblaščena oseba VZMD:

 

§        pooblastiti osebo, ki bo pripravila licitacijo oziroma drugače ustrezno odtujila opredmeteno osnovno sredstvo,

 

§        osnovno sredstvo komisijsko uničiti in o tem sestaviti zapisnik o uničenju, ki ga podpišejo člani komisije (3 člani),

 

§        izločeno osnovno sredstvo odpeljati na odpad.

 

 

Iz poslovnih knjig se opredmeteno osnovno sredstvo izloči na podlagi zgornje listine.

 

 

 

NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA

 

 

74. člen

     

 

VZMD samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

 

 

75. člen

     

 

Dobo koristnosti opredeli pooblaščena oseba VZMD. Dobo koristnosti zapiše na likvidacijskem listu in se podpiše.

 

 

VZMD vsaka tri leta preverja dobo koristnosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen. Učinek sprememb opiše v sporočilu v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje.

 

76. člen

     

 

Metoda amortiziranja, ki jo organizacija uporablja, je enakomerno časovno amortiziranje. Amortizacija se obračunava posamično.

 

 

Če spremenjene okoliščine opravičujejo spremembo metode amortiziranja, je treba učinke spremembe izmeriti ter jih opisati v sporočilu o spremembi in razlogih zanjo.

 

 

77. člen

     

 

Pri pomembnih neopredmetenih dolgoročnih sredstvih VZMD preverja nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje čista vrednost pri uporabi.

 

 

VZMD ugotavlja nadomestljive vrednosti tako, da jih da oceniti pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti vsakih 5 let oziroma prej, če se okoliščine poslovanja bistveno spremenijo.

 

 

Za bistveno spremembo okoliščin poslovanja se šteje taka, zaradi katere se predpostavke, uporabljene pri ocenitvi vrednosti pri uporabi in čiste prodajne vrednosti, spremenijo za več kot 30% v enem letu.

 

78. člen

     

 

VZMD neopredmetnih dolgoročnih sredstev, nabavljenih v tujini, na zadnji dan vsakega poslovnega leta ne prevrednoti za spremembo tečaja tuje valute, v kateri so bila nabavljena.

 

 

 

DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE

 

 

79. člen

     

 

Pooblaščena oseba VZMD na listini, ki spremlja prevzem oziroma nabavo finančne naložbe, določi, katera finančna naložba je dolgoročna in katera kratkoročna, ter to s podpisom potrdi. Na enak način opredeli naložbe v nepremičnine.

 

 

V skladu s SRS je dolgoročna finančna naložba finančna naložba, ki naj bi se obdržala več kot leto dni in s katero naj se ne bi trgovalo. Kot dolgoročne finančne naložbe se štejejo tudi finančne naložbe v nepremičnine, ki so v posesti za trgovanje ali dane v finančni najem, da bi se z njimi dolgoročno dosegali donosi.

 

 

Finančni instrumenti, ki so povezani z dolgoročnimi finančnimi naložbami, se pripoznajo v bilanci stanja. Pooblaščena oseba VZMD opredeli na likvidacijskem listu za katero vrsto finančnih instrumentov gre.

 

 

Izpeljani finančni instrumenti, ki so sestavni del dolgoročnih finančnih naložb, so lahko tudi instrumenti za varovanje pred tveganjem.

 

80. člen

     

 

Pooblaščena oseba VZMD mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe.

 

 

81. člen

     

 

VZMD evidentira okrepitve dolgoročnih kapitalskih naložb najmanj na koncu poslovnega leta.

 

 

 

ZALOGE

 

 

82. člen

     

 

VZMD v pomožnih evidencah spremlja tele skupine  drobnega inventarja:

 

• drobni inventar z dobo koristnosti do enega leta,

   

• drobni inventar z dobo koristnosti več kot eno leto, če ne presega vrednosti 100 EUR.

   

 

83. člen

     

 

Najmanj na koncu poslovnega leta VZMD preveri, ali se zaloge zaradi oslabitve prevrednotijo. Morebitne oslabitve se preverjajo in evidentirajo po skupinah posameznih vrst zalog. Vrednosti zalog na dan bilance stanja se presodijo in sporočijo računovodstvu najpozneje do 31.1. za potrebe sestavitve računovodskih izkazov za preteklo leto.

 

 

 

TERJATVE

 

 

84. člen

     

 

VZMD zagotovi, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta, da se v zvezi z vrstami in načini izkazovanja terjatev VZMD upoštevajo SRS.

 

 

85. člen

     

 

Pooblaščena oseba VZMD (za terjatve do kupcev in za druge terjatve) mora najmanj enkrat letno, in sicer pred izdelavo letnega obračuna, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve. Vrednosti terjatve na dan bilance stanja se presodijo in sporočijo računovodstvu najpozneje do 31.1. za potrebe sestavitve računovodskih izkazov za preteklo poslovno leto.

 

 

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali ki niso poravnane v rednem roku, je praviloma treba izkazati kot dvomljive ali sporne in obračunati popravek njihove vrednosti v breme prevrednotenih poslovnih odhodkov, pri tem pa upoštevati, da morajo biti prikazane z utemeljenim poplačljivim zneskom. Z »rednim rokom« je mišljen rok, ki je 60 dni daljši od dogovorjenega v skladu s pogodbo oziroma drugo ustrezno listino.

 

 

Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditev stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine.

 

 

Za preverjanje ustreznosti izkazane velikosti posamezne terjatve je odgovorna pooblaščena oseba VZMD, ki predlaga popravke. Le-ti se zavedejo v popisnem elaboratu, potrdi pa jih nadzorni odbor.

 

 

 

KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE

 

 

86. člen

     

 

VZMD zagotovi, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta, da se v VZMD upoštevajo SRS v zvezi z vrstami in načini izkazovanja kratkoročnih finančnih naložb.

 

 

87. člen

     

 

Nabavna vrednost kratkoročnih finančnih naložb se ugotavlja v skladu s SRS.

 

 

Pooblaščena oseba VZMD mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne kratkoročne finančne naložbe. Če kaka kratkoročna finančna naložba izgublja vrednost (npr. vrednostni papir na trgu ali naložba v posojilo zaradi slabe plačilne sposobnosti družbe posojilojemalke, in podobnega), presodi, koliko je treba v breme prevrednotenih finančnih odhodkov popraviti njeno knjigovodsko vrednost. Prav tako mora odrediti delni ali celotni odpis kratkoročne finančne naložbe neposredno v breme prevrednotenih finančnih odhodkov, kakor hitro obstajajo za to razlogi.

 

 

VZMD ne ugotavlja in ne izkazuje krepitev kratkoročnih finančnih naložb.

 

 

 

DENARNA SREDSTVA

 

 

88. člen

     

 

V VZMD se vodi glavna blagajna. Blagajniški maksimum na predlog pooblaščene osebe VZMD sprejme izvršilni odbor VZMD. Dnevni iztržki se polagajo iz blagajne na transakcijski račun dnevno za prejšnji delovni dan.

 

89. člen

     

 

Izkazovanje denarnih sredstev v skladu s SRS zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

 

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOROČNI DOLGOVI)

 

 

90. člen

     

 

Izkazovanje dolgoročnih dolgov v skladu s SRS zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

91. člen

     

 

Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti se ne opravlja.

 

 

 

 

 

 

 

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (KRATKOROČNI DOLGOVI)

 

 

92.  člen

 

 

Izkazovanje kratkoročnih dolgov v skladu s SRS zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

93.  člen

 

 

Prevrednotenje kratkoročnih obveznosti se ne opravlja.

 

 

 

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE

 

 

94.  člen

 

 

Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) in prehodno nezaračunane prihodke, ki se prikazujejo ločeno in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

 

 

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) in kratkoročno odložene prihodke, ki se prikazujejo ločeno in razčlenjujejo na pomembnejše vrste.

 

 

Izpolnjevanje zahtev, naštetih v prvem in drugem odstavku tega člena, zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

Kratkoročne časovne razmejitve knjigovodsko spremlja računovodstvo.

 

 

 

ODHODKI

 

 

95.  člen

 

 

Izkazovanje odhodkov v skladu s SRS zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

PRIHODKI

 

 

96.  člen

 

 

Izkazovanje prihodkov v skladu s SRS zagotovi VZMD, med drugim s sestavitvijo ustreznega kontnega načrta.

 

 

97.  člen

 

 

VZMD ločeno izkazuje naslednje prihodke:

 

• prihodki, prejeti za določen namen (donacije),

   

• prihodki iz javnih proračunskih in drugih virov,

   

• prihodki od članarine,

   

• prihodki iz lastnih dejavnosti.

   

 

98.  člen

 

 

Višino članarine in rok za njeno plačilo določa izvršilni odbor VZMD s sklepom za vsako koledarsko leto posebej.

 

 

Šteje se, da je članarina plačana v roku, če je na transakcijskem računu VZMD do tistega dne, ki ga je za njeno plačilo določil Izvršilni odbor.

 

 

Člani, ki so bili v preteklem letu v Evidenci članstva vpisani kot redni člani, a članarine za tekoče leto ne bodo plačali v roku, bodo v Evidenci članstva iz rubrike Rednih članov preneseni v rubriko Pridruženih članov na dan, ki ga je za plačilo članarine določil Izvršilni odbor.

 

 

Člani, ki so bili v preteklem letu v Evidenci članstva vpisani kot redni člani, a članarine za tekoče leto ne plačajo v roku, temveč po njem, se v Evidenci članstva iz rubrike Pridruženih članov prenesejo v rubriko Rednih članov z dnem, ko je plačana članarina na transakcijskem računu VZMD.

 

 

Novi oziroma drugi člani, ki prvič plačajo članarino se v Evidenco članstva vpišejo v rubriko Rednih članov z dnem, ko je plačana članarina na transakcijskem računu VZMD in je prejeta podpisana pristopna izjava. 

 

 

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

 

 

99.  člen

 

 

VZMD uskladi svoje poslovanje s tem pravilnikom najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

 

 

100.        člen

 

 

Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme izvršilni odbor VZMD. Objavi se na spletni strani VZMD.

 

 

 

 

 

Izvršilni odbor

 

Predsednik

 

Mag. Kristjan Verbič