VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

Salendrova 4

1000 Ljubljana

 

 

Spoštovani,

 

Posredovali ste nam naročilo za izdelavo strokovnega mnenja o pravilnosti ugotavljanja rezultatov glasovanja na glasovanju na 10. skupščini družbe Gorenje d.d., ki je bila 12. 12. 2006 skupaj z naslednjo dokumentacijo:

-  kopijo sklica 10. redne skupščine družbe Gorenje d.d.

-  kopijo nasprotnega predloga predstavnikov VZMD k točki 2 c) dnevnega reda skupščine

-  kopijo objave sklepov 10. skupščine delničarjev družbe Gorenje d.d.

-  kopijo liste prijavljenih na 10. skupščino Gorenje d.d.

-  kopijo notarskega zapisnika 10. skupščine

-  kopijo mnenja Inštituta za gospodarsko pravo, z dne 19. 12. 2006

- intervju s predsednikom uprave Gorenja d.d. Franjem Bobincem; naslov: »Brez dokapitalizacije v sanacijo«; z dne 21.12.2006, objavljen v časniku Finance

 

V zvezi s tem smo pripravili naslednje strokovno mnenje.

 

 

Za razumevanje problematike obravnavanega vprašanja je potrebno razlikovati med odločanjem »po glasovih« in odločanjem »po kapitalu«, pri čemer se samo deloma strinjamo z izvajanji, navedenimi v mnenju Inštituta za gospodarsko pravo, z dne 19. 12. 2006.

 

Iz posredovanega notarskega zapisnika 10. skupščine delniške družbe Gorenje, d.d., Velenje izhaja, da so bili na skupščini prisotni delničarji in pooblaščenci delničarjev, ki so skupaj predstavljali 6.015.239 delnic z glasovalno pravico. Teh, skupno 6.015.239 delnic (oziroma nosilcev pravic iz njih) je predstavljalo kvorum, katerega je na podlagi ugotovitvenega poročila verifikacijske komisije ugotovil predsednik skupščine, ko je prevzel vodenje le-te od predsednika uprave in ga tudi razglasil.

 

S tem v zvezi ugotavljamo tudi, da iz zapisnika skupščine ne izhaja, da bi prisotni delničarji oziroma njihovi pooblaščenci v času trajanja same skupščine zapuščali oziroma prihajali v dvorano, kjer se je skupščina odvijala. Iz tega sklepamo, da je bil kvorum oziroma »prisotnost zastopanega kapitala« skozi ves čas trajanja skupščine enak(a), torej 6.015.239 delnic.

 

To je pomembno zaradi, najprej ugotovitve sklepčnosti same skupščine in pa kvoruma. Slednji je pomemben ob vsaki posamezni točki dnevnega reda, saj predstavlja matematično (in pravno) osnovo, od katere je odvisna ugotovitev rezultata glasovanja pri posameznem sklepu glede na:

- dejanske rezultate glasovanja in

- zakonske določbe, ki - glede na vsebino predlaganega sklepa - le-to urejajo oziroma naslavljajo.

 

Za pravilno presojo odgovora na postavljeno vprašanje je relevantno predvsem ali zakon (ZGD-1) za konkretno odločitev zahteva odločanje »po glasovih« ali odločanje »po kapitalu« ali morda oboje ali morda samo eno od obeh ali pa predpisuje kako drugo zahtevo (primeroma soglasje vseh delničarjev ali soglasje vseh razredov delnic, če je družba izdala več razredov delnic in podobno).

 

V konkretnem primeru, so na 10. skupščini družbe Gorenje d.d. pri odločanju o točki 2 podtočke a) do d) dnevnega reda, prisotni delničarji odločali o predlogu sklepa o spremembah statuta družbe.

 

Ker je vsaka sprememba statuta delniške družbe po našem mnenju ena izmed najpomembnejših zadev o kateri delničarji delniških družb sploh lahko odločajo (poleg primeroma pripojitev, delitev gospodarskih družb, likvidacije in podobno), je zanjo potrebno upoštevati najmanj z zakonom kogentno določene (najmanjše) standarde.

 

Pri tem gre za razmerje med dvemi členi. Najprej omenimo splošno določbo 307. člena ZGD-1, ki določa načelo tkim. »navadne večine glasov«, in sicer je sklep sprejet, če:

1. je zanj glasovala večina oddanih glasov delničarjev, razen če
2. zakon ali
3. statut ne določata višje večine ali drugih zahtev.

Nezapisana, a vendar implicitna v tej zvezi ostaja beseda »opredeljenih«.

 

Nadalje se za veljavnost skupščinskega sklepa, s katerim se spreminja statut družbe, zahteva večina najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala (2. odstavek 329. člena ZGD-1). Statut lahko določa drugačno večino, vendar konkretno po vaših podatkih statut družbe Gorenje d.d. tega ne ureja.

 

V tej zvezi je pravilno razumevanje pomembno dvoje. Naprej, razjasniti pojem »prisotnosti« v zvezi z relevantnimi določbami ZGD in nato, postaviti pravilno relacijo med obema določbama (307. in drugim odstavkom 329. člena ZGD-1).

 

Glede »prisotnosti« delničarjev same na sebi menimo, da je to v osnovi dejansko in ne morda pravno vprašanje, kot je razbrati iz priložene dokumentacije. Gre torej za »dinamično vprašanje« ali so delničarji oziroma njihovi zastopniki v trenutku odločanja o posameznem predlogu sklepa »prisotni« ali pa so morda v tem trenutku »odsotni«.

 

V praksi se pogosto dogaja, da so nekateri delničarji na začetku skupščine prisotni, kar se ugotovi prek preverjanja prisotnosti (primerjaj tudi določbi 303. in 3. odstavek 304. člena ZGD-1), kasneje pa ali dokončno odidejo ali pa to storijo le začasno in se kasneje »vrnejo«.

 

To, dejansko stanje, pravno seveda ni pomembno, če je za sklep o katerem se glasuje v tem vmesnem času, predpisano »načelo navadne večine«, saj slednje implicitno vsebuje dodaten pogoj opredeljenosti (fizično prisotnega) delničarja. Postane pa to vprašanje pomembno v vseh tistih primerih, kjer zakon za sprejetje kakega sklepa predpisuje še kake »druge zahteve«, na katere  bi lahko imelo dejansko stanje (v prostoru kjer se opravlja skupščina) vpliv.

 

V tej zvezi menimo, da imajo določbe ZGD o stalni prisotnosti »ekipe«, ki opravlja naloge vodenja skupščine delniških družb tudi svoj dejanski, vsebinski pomen. To pomeni, da imajo predsednik uprave, predsednik skupščine, prisotni notar, preštevalci glasov oziroma morebitne »verifikacijske komisije«, strokovne službe in ostalo, zunanje osebje in »tehnične naprave«, po našem prepričanju svoje naloge in svoj (celo z zakonom predpisan) namen.

 

Za ugotovitev doseganja (ali nedoseganja) kapitalske večine mora vodstvo skupščine pri razglasitvi rezultatov glasovanja upoštevati celoten zastopan kapital in ne samo število oddanih glasov. Pri odgovoru na vprašanje kaj je v trenutku odločanja »pri sklepanju zastopan kapital« je po našem mnenju pomembno dvoje, in sicer:

 

Prvič, kakšno je dejansko stanje »pri sklepanju«. Da bi se le-to ugotovilo, je potrebno prešteti »zastopan kapital«, to pomeni konkretno prisotne delničarje in pa njihove pooblaščence.

 

In drugič, ali je delničar, ki je pri »sklepanju zastopan« in se naj bi zato njegova prisotnost vštevala v kvorum (ki naj bi predstavljal osnovo za ugotavljanje rezultata glasovanja), do sklepa samega opredeljen ali ne. Po našem mnenju se njegova morebitna neopredeljenost, ki se pokaže oziroma izrazi v ne-glasovanju o takem sklepu, nikakor ne more interpretirati v smislu njegove »odsotnosti« (tako fizične kot one, »iz kvoruma«). Če bi se strinjali s takim stališčem bi namreč implicitno pritrdili zniževanju najmanjšega možnega standarda, ki ga zakonodaja predpisuje za sprejem najpomembnejših sklepov v gospodarskih družbah. Povedano drugače, (kvalificirano) zahtevo po kapitalski večini o (kvalificirani) vsebini bi s tem podredili (navadni) zahtevi »po navadni večini glasov«, ki s tem implicitno vsebuje ne samo »prisotnost« ampak tudi »opredeljenost«. Dodatno se ne moremo strinjati z implicitno posledico takega sklepanja, da se ne-glasovanje prisotnega delničarja izenači z odsotnostjo (prisotnega delničarja), ki je lahko le fizična in ne pravna.

 

Pravilna relacija med obemi navedenimi členi je torej razmerje med specialno in generalno pravno normo - velja torej specialna, ne pa morebitna kumulativnost obeh. O slednjem bi se morda lahko pogovarjati, če bi slovensko gospodarsko pravo poznalo institute, ki bi razlikovali med kapitalsko in glasovalno pravico (tipičen primer je tkim. »zlata delnica« in podobno), kjer bi zaradi tega prihajalo do razlik med obema načeloma. Povedano velja, razen če se v vmesnem času ni spremenila vsebina pojmovanja besedne zveze »razen, če zakon ne določa drugače«.

 

V tej zvezi vas opozarjamo, da je potrebno navedbe iz v gradivu priloženega pravnega mnenja o teoretičnem primeru glasovanja prednostnih delničarjev razumeti tudi in predvsem v luči problematike različnih razredov delnic, kar pa je v konkretnem primeru popolnoma irelevatno, zato v nadaljevanju tudi v celoti izpuščamo nadaljnjo razpravo o tem.

 

Kar se tiče konkretnega primera pa navajamo naslednje:

 

Pri glasovanju o predlogu sklepa pod točko 2 c) točke dnevnega reda 10. člena skupščine družbe Gorenje, d.d. je k glasovanju pristopilo 6.015.239 delnic z glasovalno pravico. Za sprejem sklepa je glasovalo 5.162.602 glasov, proti je glasovalo 264.003 glasov, ostali glasovi pa očitno niso bili oddani, saj glasovalna naprava ni omogočala drugačnega opredeljevanja kot ZA ali PROTI.

 

Pri rezultatu glasovanja pod točko 2 c) dnevnega reda je navedeno, da je ZA glasovalo 95,135% glasov, PROTI pa 4,865% glasov. Tako ugotovljeni rezultat glasovanja je napačen, ker je šlo pri predlogu sklepa pod točko 2 c) za glasovanje o sklepu za sprejem katerega se zahteva tričetrtinska večina po »pri glasovanju zastopanem« kapitalu (2. odstavek 329. člena ZGD-1).

 

Pravilno ugotovljen rezultat glasovanja bi kljub temu zadoščal za sprejem predlaganega sklepa, zato vam odsvetujemo vložitev izpodbojne tožbe, saj bi morali poleg kršitve zakona (oz. statuta) v postopku dokazati tudi, da je ta kršitev vplivala na veljavnost sklepa (druga točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Zakon v tem delu tudi izrecno navaja primer »vpliva na veljavnost sklepa« in sicer navaja ravno večino, potrebno za sprejetje posameznega sklepa. Ker bi bila ta - kljub kršitvi - še vedno višja od predpisane, vam vložitev tožbe odsvetujemo.

 

 

 

V Ljubljani, 09.01.2007

 

 

pripravil:

 

Neos svetovanje d.o.o.

Mestni trg 8, Ljubljana