insolventnosti in uskla-dile ureditve tržnega gospodarstva, ce-lovito uredilo finančno poslovanje mpostopki prisilnega prenehanja ter seuskladila ureditev s stališči, ki jih jeoblikovalo Ustavno sodišče s števil-nimi odločbami, nanašajočimi se nazgoraj omenjena zakona. Novi zakonureja finančno poslovanje pravnihoseb, postopke zaradi insolventnostinad pravnimi in fizičnirni osebami(prisilna poravnava in stečaj) ter po-stopke prisilnega prenehanja pravnihoseb (izbris iz sodnega registra brezlikvidacije in prisilna likvidacija). Gla-vna novost, ki jo zakon vpeljuje v slo-venski pravni red, sta instituta oseb-nega stečaja in stečaja zapuščine.Zakon med uvodnimi določbami po-drobneje pojasnjuje pojme, med ka-terimi poleg gospodarske dmžbe ločitudi podjetnika (fizična oseba iz šeste-ga odstavka 3. člena ZGD-1), zasebnika (zdravnik, no-tar, odvetnik, kmetali druga fizična ose-ba, ki ni podjetnik,in kot poklic opra-vlja določeno de-javnost) ter po-trošnika (fizična ose-ba, ki ni niti podjet-nik niti zasebnik). Pojma zasebnik in potrošnik zakonvpeljuje prav zaradi institutov oseb-nega stečaja in stečaja zapuščine.Enaka obravnava upnikov. Zakon te-melji na načelu enakega obravnava-nja upnikov, ki se kaže v določbi, daje treba vse upnike, ki so v razmerjudo insolventnega dolžnika v ena-kem položaju, obravnavati enako.Zakon tako pred uvedbo postopka za-radi insolventnosti nalaga dolžniku, dako postane insolventen, obravnavavse svoje upruke enako, v nasprotnemprimeru so člani dolžnikovega po-slovodstva in organa nadzora upni-kom odškodninsko odgovorni. V po-stopku prisilne poravnave moradolžnik vsem upnikom ponuditi ena-ke pogoje prisilne poravnave, in sicerenak delež in roke plačila njihovih ter-jatev, ali enake pogoje pretvorbe nji-hovih terjatev v kapitalske deleže pridolžniku ter jih obravnavati enako tudipo potrditvi prisilne poravnave. Pod-obno velja tudi v stečajnem postop-ku, kjer se enakost upnikov zagota-vlja s pravili o izpodbijanju dolžni-kovih pravnih dejanj in s pravili ovrstnem redu plačil navadnih terjatevin razdelitvi splošne raz-delitvene mase med up-nike. Najpomembnejšaso nova pravila o iz-podbijanju dolžnikovihpravnih dejanj, ki obje-ktivne in subjektivnepogoje izpodbijanjaopredeljujejo precej ož)'ekot doslej. Tako po novem večina izpolnitev, ki so poslovnoobičajne, ne bo več imela značilnostiizpodbojnih pravnih dejanj.'Nadalje temelji zakon na načelu za-gotavljanja najboljših pogojev zaplačilo upnikov, po katerem je trebapostopek zaradi insolventnosti vodi-ti tako, da se zagotovijo najugodnejšipogoji glede visine plačila in rokov zaplačilo terjatev upnikov. To načelo jemogoče zaslediti tako v določbah oprisilni poravnavi kot tudi pri stečaju.Hitrost pOStopka. Izredno pomembnonačelo v zakonu je načelo hitrosti po-stopka, ki zahteva, da postopek po-teka hitro in brez nepotrebnega zav-lačevanja. K temu bo pripomogeltudi nov pravni institut, s katerim seuresničuje načelo hitrosti postopka, toje javna objava vseh sklepov sodiščain izjav upravitelja. Objava na spletnihstraneh Agencije Republike Slovenijeza javnopravne evidence in storitve(AJPES) zagotavlja javno objavo vsehpomembnih procesnih dejanj v po-stopkih zaradi insolventnosti in s temnadomešča objave, ki so se opravlja-le po ZPPSL z objavo v Uradnem listiiRS in z nabitjem na oglasno deskosodišča. Ker ima objava po tretjem od-stavku 122. člena zakona publicitetniučinek, sodišče o preizkusu terjatevodloči zunaj naroka. Postopek je to-rej v celoti pisen, saj se upniki sezna-nijo z vsebino prijave terjatev ter izja-vo upravitelja o terjatvah z objavo seRazlog za izbris izsodnega registrabrez likvidacije je,da je pravnaoseba prenehalaposlovati, nimapremoženja in jeizpolnila vse svojeobveznosti. ' Skubic, Zoran, 2FPPIPP: Reforma(cija) insolvenčnega prava v Sloveniji.Pravna praksa, letnik 2007, št. 40. MAG. MIRIJAMPINTERKAVRAN znamov preizkušenih terjatev na sple-tnih straneh. Hitrost postopka je za-gotovljena tudi z določbo, da v stečaj-nem postopku ni več treba izdajati invročati posamičnih sklepov o napoti-tvi posameznega upnika na pravdo,Vročitev takih sklepov je namreč po-sropek precej podaljšalo. Čeprav je rokza vložitev tožbe upnika na ugotovi-tev obstoja prerekane terjatve po-daljšan na en mesec, to bistveno ne bovplivalo na hitrost postopka, saj kot jebilo pravkar povedano, ne bo zav-lačevanja z vročitvijo sklepov o na-potitvi na pravdo. Bistvene novosti v zakonu:Pravila o finančnem poslovanju družbin drugih pravnih oseb:Določena so pravila o finančnemposlovanju družb in dmgih pravnihoseb ter o obveznostih družbe innjenega poslovodstva, ki se upora-bljajo, če družba postane insolventna.Zaradi učinkovitega varstva upnikovposlovodstvo družbe upnikomodškodninsko odgovarja, če ne opra-vi pravočasno vseh dejanj, ki jih morapo predlogu zakona izvesti, če družbapostane insolventna. Postopek zaradi insolventnosti imadve fazi:1. predhodni postopek zaradi insol-ventnosti, v katerem sodišče 551BSMo pogojih za začetek postopka zara-di insolventnosti in2. glavni postopek zaradi insolvent-nosti. ki se opravijo:• pri postopku prisilne poravnave,dejanja glede glasovanja upnikov osprejetju prisilne poravnave,• pri stečajnem postopku, dejanjaza unovčenje stečajne mase inplačilo terjatev upnikov.Postopek prisilne poravnave:V postopku prisilne poravnave je bi-stveno načelo uravnoteženosti inte-resov upnikov za plačilo njihovih ter-jatev in interesa insolventnegadolžnika za njegovo finančno pre-stnikturiranje, ki se kaže v tem, da se dolžniku omogoči finančno pre-strukturiranje, da bo postal plačilnosposoben in upnikom zagotovi ugod-nejše pogoje plačila nekaterih terjatev,kot če bi bil nad dolžnikom začetstečajni postopek. Načelo se ure-sničuje z zahtevo, da je treba predlo-gu za prisilno poravnavo priložitiporočilo pooblaščenega ocenjevalcavrednosti podjetja s pritrdilnim mne-njem, v katerem presodi, ali je dolžnikinsolventen, in s stopnjo verjetnosti, kipresega 50 odstotkov, oceni, ali bo iz-vedba načrta finančnega prestruktu-riranja omogočila tako finančno pre-stmkturiranje dolžnika, da bo postalkratkoročno in dolgoročno plačilnosposoben, in ali bodo upnikom s po-trditvijo prisilne poravnave, ki jo pred-laga dolžnik, zagotovljeni ugodnejšipogoji plačila njihovih terjatev, kot čebi bil nad dolžnikom začet stečajni po-stopek. ZFPPIPP uvaja tudi obveznostupravitelja, da najpozneje naslednji de-lovni dan po začetku postopka prisilneporavnave izvajalce plačilnega pro-meta, ki vodijo dolžnikove transakcijske račune, obvesti o začetku po-stopka prisilne poravnave. Po začetkupostopka prisilne poravnave izvajalecplačilnega prometa ne sme izvršiti no-benega plačila v breme transakcijskegaračuna insolventnega dolžnika napodlagi sklepa o izvršbi ali sklepa oprisilni izteijavi, tudi če do takrat, koso izpolnjeni pogoji za izvršitev tegaplačila, določeni v Zakonu o izvršbi inzavarovanju, še ni prejel sklepa izvršil-nega sodišča o prekinitvi postopkaizvršbe. Prepoved velja, dokler izva-jalec plačilnega prometa ne prejmesklepa izvrsilnega sodišča o nadalje-vanju postopka izvrsbe po potijeni pri-silni poravnavi.~Osebni stečaj:Prezadolžene fizične osebe bodo po1. 10. 2008 lahko iz svojega obsto-ječega premoženja v okviru svojihzmožnosti poplačale upnike hkrati inv enakih deležih, s tem da bodo lah; Murgel, Jasna, dr., Vpliv prisilne poravnave na izvršbo po ZFPPIPP.Pravna praksa, letnik 2008, št. 28. Izredno pomemb-no načelo v zakonuje načelo hitrostipostopka, ki zahteva,da postopek potekahitro in breznepotrebnegazavlačevanja. ko v stečajnem postopku precllagalesodišču tudi, da jih oprosti obvezno-sti plačila dolgov, ki niso bili poplačaniiz obstoječega premoženja v stečajn.Teijatve upnikov v delu, v katerem teniso plačane iz razdelitvene masestečajnega dolžnika, torej na podlagiuvcdbc samega stečaja ne preneha-jo in jih lahko upniki uveljavljajoproti stečajnemu dolžniku tudi pokoncu slečajnega postopka. Pravno-močni sklcp o končanju postopkaosebnega stečaja je namreč izvršilninaslov za izterjavo neplačanih pri-znanih rerjatev. Kar pomeni, da lah-ko upniki terjajo dolžnika za del dol-ga, ki ni bil poplačan v stečaju, daljeizvrsilnem postopku, razen če sodiščengodi predlogu dolžnika po odpustudolgov. Tudi odpust dolga je nekaj,kar do scdaj slovcn.ska zakonodaja nipoznala. Predlog za odpust obvez-nosti mora dolžnik podaii pred kon-ccm stečajnega postopka. Odpustobveznosti je poseben postopek, ki jesestavni de) osebnega stečaja, ozačetku katcrcga sodiščc obvesti up-nike z oklicem. S sklepom o začetkupostopka odpnsta obveznosti sodiščedoloči preizkusno obdobje, v katercmmora stečajni dolžnik izpolnitidoločene obveznosti. To obdobje nesme biti daljše od petih let. pridoločitvi dolie sodiščc upoštcva sta-rost stečajnega dolžnika, njegovedružinske razmere, zdravstveno indiziga osebna stanja ter razloge za nje-govo insolventnost. Proti sklepu ozačetku postopka za odpust obvez-nosti je dovoljen ugovor upnika šestihmesecih po objavi oklica. Odpustobveznosti učinkuje torej za vse na-vadne terjatve upnikov do dolžnika,ki so nastale do začetka postopkaosebnega stečaja. ne glede na to, alije upnik to terjatev prijavil v postup-ku osebnega stečaja. Odpust obvez-nosti pa ne učinkuje za prednostneterjatve zakonite preživninc, odškod-nine za skodo, nastalo zaradizmanjšanja življenjskih aktivnosti alizmanjšanja ali izgubc delovnezmožnosti ter odškodnine za izgu-bljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in ostale prednostne ter-jatve določene v 21. členu ZFPPIPP.Čc je sklep o odpustu obveznostipravnomočen, upniki ne morejo oddolžnika terjati nobenega plačila ne-plačanih dolgov. V kolikor pa dolžnikkljub odpustu prostovoljno plača ne-plačani del terjatve, nima pravicezahtevati vračila.Stečaj zapuščine:Stečaj zapuščine je način. kako dedičomeji odgovornost za dolgove za-pustnika. Do uveljavitve tega zakonase je namreč lahko dedič izognilplačilu dolgov zapustnika le z odpo-vedjo dediščini. Tako dedič ni več ve-zan na izjavo, da ne sprejemadediščine, ampak se lahko dolgovdedisčine znebi tako, da predlagauvedbo stečajnega postopka nadzapuščino in morda dobi celo nekaj izzapuščine zapustnika. Namen instituta stečaja zapusčine je uveden zato, dabi vsi upniki iz stečajne masc prejeliplačilo svojih navadnih teijatev do za-pustnika hkrati in v enakih deležih.Stečaj zapuščinc bo preccj zapleten, dabo poleg uporabe določenih določbo stečaju pravne o.sehe in o.sebnemstečaju, potrebno uporabiti tudidoločbe Zakona o dedovanju.Prisilna likvidacija:Priniere. kdaj je mogoče opraviti pri-silno likvidacijo določajo dmgi zakoni,ki urejajo posamezno obliko pravneosebe ali določajo pravila o prene-hanju pravne osebe. Od tega je tudiodvisno, ali se postopek likvidacijezačne po uradni dolžnosti ali napredlog upravičenega predlagatelja.Za prisilno likvidacijo je značilno,da pravna oseba preneha poslovati,njeno premoženje se unovči in plačajovse njene obveznosti ter ostanek po Osebni stečaj.Če je sklep o odpustuobveznostipravnomočen, upnikine morejo oddolžnika terjatinobenega plačilaneplačanih dolgov. plačilu vseh obveznosti razdelidmžbenikom. Zato se za prisilno li-kvidacijo smiselno uporabljajo neka-tera pravila ZGD-1 o redni likvidaci-ji in pravila o prodaji premoženja ternekatera splošna pravila, ki veljajo zastečajni postopek.3 Prisilna likvidacijase vodi samo pod pogojem, da pre-moženje pravne osebe zadošča za ce-lotno plačilo njenih obveznosti, zaradičesar so stranke postopka zgoljdružbeniki pravne osebe, nad katerose vodi postopek, ne pa tudi upniki.Zato se tudi v postopku prisilne li-kvidacije ne oblikuje upniški odbor.Če je pravna oseba, nad katero je bilzačet postopek prisilne likvidacije, in-solventna, mora upravitelj v njenemimenu v 15 dneh po dnevu, ko tougotovi ali bi to moral ugotoviti, če biravnal s profesionalno skrbnostjo,sodišču predlagati, da začne stečajnipostopek. Sodišče ustavi postopekprisilne likvidacije in začne stečajnipostopek, ne da bi presojalo, ali je pra-vna oseba v resnici insolventna.Izbris iz sodnega registra brez likvi-dacije:Postopek izbrisa iz sodnega registrase uporablja za pravno osebo, ki jevpisana v sodni register, razen če za-kon za posamezno pravnoorganiza-cijsko obliko določa, da se ne moreizbrisati iz sodnega registra brez li-kvidacije. Izbris iz sodnega registra nimogoč, če je bil nad pravno osebozačet postopek zaradi insolventnostiali prisilne likvidacije. Razlog za izbrisiz sodnega registra brez likvidacije je,da je pravna oseba prenehala poslo-vati, nima premoženja in je izpolnilavse svoje obveznosti. Domneva se, daobstaja razlog za izbris pravne osebeiz sodnega registra, če pravna osebane dokaže, da v dveh zaporednih po-slovnih letih ni predložila svojegaletnega poročila agenciji zaradi obja-ve, ki nato o tem poroča sodišču, kottudi, če je kot njen poslovni naslov vsodni register vpisan naslov:• na katerem ne sprejema uradnihpoštnih pošiljk ali je na tem naslovuneznana, • na katerem je objekt, katerega last-nik je dmga oseba, ki ji ni dala do-voljenja za poslovanje na tem naslo-vu, ali• ki ne obstaja.Začetek postopka izbrisa lahko pred-laga oseba, ki je lastnik objekta na na-slovu, ki je v sodni register vpisan kotposlovni naslov pravne osebe, zravenpa mora priložiti dokaz, da je lastnikobjekta. Začetek postopka izbrisa pane more predlagati niti družbenik nitiupnik pravne osebe.Proti sklepu o začetku postopka iz-brisa je dovoljen ugovor, ki ga lahkovloži pravna oseba, njen družbenik aliupnik. Na podlagi pravnomočnegasklepa o obstoju izbrisnega razloga re-gistrsko sodišče pravno osebo iz-briše iz sodnega registra. Upnik lah-ko tudi po izbrisu pravne osebe izsodnega registra uveljavlja:• plačilo svoje terjatve do te pravneosebe od osebno odgovornih družbe-nikov ali drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne oseb-nosti,• povrnitev škode od članov poslo-vodstva ali organa nadzora izbrisanepravne osebe ali• plačilo svoje terjatve do te pravneosebe od aktivnih druzbenikov.Če so v izbrisani pravni osebi ob nje-nem prenehanju zaposleni delavci, jimz dnem prenehanja pravne osebepreneha delovno razmerje. Delavciimajo enake pravice kot delavci, ki jimpreneha delovno razmerje zaradizačetka stečajnega postopka nad pra-vno osebo, vključno s pravicami pozakonu, ki urejajamstveni in preživ-ninski sklad Republike Slovenije.Nov zakon torej vsebuje kar nekaj no-vosti in določena prej spornavprasanja, o katerih je odločalo tudiUstavno sodišče RS, podrobneje ure-ja, tako da je pričakovati manj spomihvprdšanj v sodni praksi. Če bo temu restako, se bo pokazalo, ko se bo zakondejansko začel uporabljati. K

Medij: Kapital
Avtorji: Kavran Pinter Mirijam
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 09. 2008
Stran: 53