Obseg 400-milijonske dokapitalizacije se je že kar nekaj časa pojavljal v izjavah uprave in v medijih," je povedal Matej Šimnic, analitik v Alti Invest, ki je imetnik delnic NKBM. Podobno včerajšnje strmoglavljenje tečaja delnice NKBM ocenjuje Marko Pavlovič, borzni posrednik pri Gorenjski borznoposredniški družbi (GBD BPD): "Razlog je v sprejeti dokapitalizaciji in v razvrednotenju premoženja. V tem okviru lahko delnica v naslednjem obdobju pade tudi pod 50 centov. Z vidika higiene davkoplačevalskega denarja bi bilo prav, če bi prišlo do iztisa malih delničarjev, a tega država verjetno ne bo storila, čeprav z več kot 90-odstotnim deležem lastništva z dokapitalizacijo pravzaprav rešuje tudi premoženje zasebnih lastnikov (malih delničarjev). Zato bi bilo bolje, če bi država banko v celoti podržavila. Mali delničarji so namreč ujetniki svoje naložbe, saj mnogi od 97.143 delničarjev niti nimajo odprtega trgovalnega računa, zato bi bili stroški morebitne prodaje mnogi višji od vrednosti delnic." Vsebina sklepa o dokapitalizaciji NKBM kaže, da namerava to storiti država, nenazadnje ima za dokapitalizacijo bank pripravljenih najmanj 900 milijonov evrov (400 milijonov za NKBM in 500 milijonov za NLB), po oceni finančnih analitikov pa bi bilo realno potrebnih 1,3 milijarde evrov. Nekaj bo namreč morala država (posredno) primakniti še pri dokapitalizaciji Abanke. Sicer pa ni pričakovati, da bi letos prodali katero od bank, saj jih je v regiji naprodaj veliko, kupcev pa pred njihovo sanacijo malo. Koliko bi lahko država iztržila za NKBM? "Pri 137 milijonih delnic in pol evra za eno je tržna kapitalizacija 68 milijonov evrov," je povedal Pavlovič. "Država vsako leto pokaže novo inovativnost pri zmanjševanju premoženja malih delničarjev," je na ponedeljkovi skupščini NKBM spreminjanje obresti od Coco obveznic v kapitalski delež banke komentiral Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev."Namesto 2 milijona novih delnic po ceni 1,02288 evra za delnico bo morala banka izdati 185 milijonov novih delnic po ceni 1,3 centa, kakor je izračunala Evropska komisija. Kaj to pomeni za lastniško strukturo banke in naložbo malih delničarjev, je jasno," je ogorčenje izražal Verbič. Napovedal je, da se bo trg na to ustrezno odzval: "Država zavestno povzroča razmere, ki lahko pripeljejo do velikega revolta ne le med malimi delničarji, ampak tudi med davkoplačevalci, ki se bodo čutili izigrane. Hkrati se skuša ustvariti izredne razmere v bankah. To pomeni konec malega delničarstva v Sloveniji in konec sploh kakršnegakoli delničarstva. To je primer najbolj negativne tajkunske prakse, ki je sploh mogoča," je povedal Verbič. Mali delničar Stojan Auer je upravi NKBM predlagal, naj malim delničarjem odpiše stroške vodenja osebnih računov, ki jih imajo odprte v tej banki: "To bi bila zgolj lepa gesta, saj 90 odstotkov vrednosti banke tvori zaupanje vanjo," je dejal Auer. Mali delničarji so imeli pred skupščino le še 9,9-odstotni lastniški delež, po javni prodaji delnic NKBM leta 2007 so imeli 24-odstotnega. V javni prodaji je sodelovalo 110.256 državljanov, ki so za delnice vplačali skoraj 750 milijonov evrov, za 24-odstotni delež jim je država obdržala 151,35 milijona evrov, drugo so dobili vrnjeno na svoje račune.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 12. 06. 2013 
Stran: 2