Pri tej točki so MDS, VZMD in mali delničar Stanislav Zajšek napovedali izpodbojne tožbe, še dve pa sta obe organizaciji malih delničarjev napovedali pri sklepu o 400-milijonski dokapitalizaciji. Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je sicer na tiskovni konferenci po skupščini dejal, da bi srednjeročno banki zadoščalo že 300 milijonov evrov, 400 milijonov pa pomeni tudi možnosti za razvoj banke. Vendar ni bil izglasovan niti predlog uprave o možnosti večkratnega povečanja kapitala za 400 milijonov evrov v naslednjih petih letih brez dodatnega sklepa skupščine, ob upoštevanju prednostne pravice obstoječih delničarjev, niti predlagana Sodova dopolnitev dnevnega reda o 300-milijonski dokapitalizaciji z javno ponudbo delnic (tega je Sod umaknil), ampak na skupščini predstavljen nov predlog Soda o enkratnem povečanju osnovnega kapitala banke v petih letih za 400 milijonov evrov izključno za zagotovitev kapitalske ustreznosti banke. Uprava banke lahko izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev, če bo nove delnice vpisala država ali z njo povezane osebe. Država je na skupščini zaradi petkovega dodatnega sklepa Agencije za trg vrednostnih papirjev lahko glasovala pri vseh točkah dnevnega reda, s čimer je delničarje na skupščini seznanil predsedujoči skupščine, odvetnik Pavle Pensa. Do takšnega razvrednotenja delnice NKBM je prišlo na zahtevo Evropske komisije, ker tisti, ki je pripravil konverzijo Coco obveznic v kapital banke po 1,002288 evra, ni upošteval decembra lani objavljenih kriterijev Evropske komisije (NKBM je namreč kot sistemska banka prav zaradi teh 100 milijonov državne pomoči v procesu prestrukturiranja pod nadzorom Bruslja) za določitev konverzijskega razmerja. Kdo je naredil to napako, pa delničarji včeraj niso dobili odgovora. "Dejanska cena, kot je bila danes izglasovana s strani Soda, je 0,36 evra za delnico, s tem ko se je majhen odstotek obresti, ki naj bi jih plačala Slovenija, spremenil v 185 milijonov dodatnih delnic, kar bo pomenilo tretjino v lastniški strukturi in dodatno razvodenitev lastništva malih delničarjev. In to pri 100-krat nižji ceni, kot so mali delničarji pred petimi leti vstopili v lastništvo banke," je povedal Kristjan Verbič. Ali ne bi bilo bolje plačati tista 2,4 milijona evrov obresti, pa ne posegati v lastniško strukturo, je vprašal Rajko Stankovič. Član uprave Soda Matej Runjak je odgovoril, "da si zaradi stabilnosti banke država ne more privoščiti tožbe Evropske komisije. Vezani smo na regulativo, ki kdaj pa kdaj gre tudi na škodo koga drugega"-"Tak sklep pomeni dokončno slovo vseh 90 tisoč malih delničarjev iz lastništva NKBM. Veseli nas le to, da bodo vsaj stekli postopki proti tistim, ki so banko pripeljali v tako slabo stanje, sicer je znesek proti 15 osebam le 66,5 milijona evrov, kar je desetina odpisov, a upamo, da bo za drugi paket tožb ta znesek bistveno višji in tudi številčno močnejši," je povedal Rajko Stankovič, Aleš Hauc, ki je dejal, da imen ne bo razkril, pa, da bo ta paket tožb vložen junija, ker se z nekaterimi že mudi, drugi paket tožb bo pripravljen do jeseni, in da gre oškodovanje banke v desetine milijonov. Dodal je, da je banka praktično v sanaciji, ki bo trajala vsaj še dve leti, in da so prav včeraj začeli pripravljati prvi paket slabih terjatev za prenos na slabo banko. Prenesli naj bi jih konec meseca ali v juliju, po neuradnih podatkih za okoli 50 milijonov evrov, skupaj pa od milijarde evrov slabih kreditov (razreda Din E) okoli polovico, odvisno od pogojev, ki še niso povsem dorečeni. Aleš Hauc ocenjuje, da bodo za to potrebne še dodatne oslabitve. Delničarji so se strinjali s predlogom uprave, da ostane bilančna izguba skoraj 287 milijonov evrov nepokrita in da banko tudi letos revidira Deloitte Revizija. Delničarji so upravi, ki jo od aprila lani vodi Aleš Hauc, član je od julija Igor Žibrik (do aprila sta bila v upravi Andrej Plos in Manja Skernišak) podelili razrešnici, o razrešnici dvema nadzornima svetoma pa so glasovali poimensko. Julija se je namreč v celoti zamenjal nadzorni svet. Prejšnjega je vodil dr. Dušan Jovanovič, ki edini iz prejšnje sestave ni dobil razrešnice, sedanjega vodi dr. Peter Kukovica, v njem pa ni dobila razrešnice edino odstopljena Duška Jurenec. Za nadomestnega člana nadzornega sveta so do izteka tekočega mandata (julija 2016) izvolili dolgoletnega bančnika Aljošo Tomaža, zdaj glavnega izvršnega direktorja v družbi KD Group. Matjaž Kovačič izklopil telefon Bivšega prvega moža NKBM Matjaža Kovačiča smo včeraj poskušali vprašati, ali se vidi med tistimi, proti katerim bo nova uprava banke šla z odškodninskimi tožbami, a je bila njegova številka nedosegljiva, (va) "Tak sklep pomeni dokončno slovo vseh go tisoč malih delničarjev iz lastništva NKBM". Peter Kukovica, predsednik nadzornega sveta, in Aleš Hauc, predsednik uprave NKBM, po včerajšnji skupščini (Marko Vanovšek) Tožbe toženih Dr. Dušan lovanovič, nekdanji predsednik nadzornega sveta NKBM: "Nepodelitev razrešnice ne več članu nadzornega sveta ali uprave je nesmiselna in v naših razmerah neumna, tisti, ki to predlagajo, ne poznajo korporacijskega prava. Je pa to običajno pri upravljanju državnega premoženja. Res gre za odvezo za nazaj, ki nima učinka za tiste, ki tega dela več ne opravljajo. Za kariero pa je to velik madež, tudi zame, in svoje ime nameravam z vsemi razpoložljivimi sredstvi oprati. Delničarji, ki to izglasujejo, se morajo zavedati, da za svoja dejanja tudi odgovarjajo. Po mojih podatkih bo policijska preiskava proti meni ustavljena. Od sedanje uprave NKBM pričakujem, da bo zelo tehtno premislila, proti komu bo vlagala tožbe, saj ta postopek, vključno s forenzično revizijo, veliko stane." (if) Vrednost kapitala je nič Dr. Davorin Kračun, nekdanji član nadzornega sveta NKBM: "Dokapitalizacija je nujna, saj mora banka imeti kvaliteten temeljni kapital in prenesti slabe terjatve na slabo banko, ko bo ta začela delovati. Uprava banke pa mora skrbeti, da je banka likvidna in pridobi ustrezen kapital. Tožb proti tistim, ki so odločali o banki v preteklosti, ne morem komentirati, ker ne poznam vsebine forenzičnega poročila, verjamem, da so tisti, ki jih bodo vlagali, dobro preučili podatke. Za male delničarje pa je jasno, da je vrednost njihovega kapitala blizu ničle, razvrednotenje se dogaja že ves čas. Niti revizija niti tožbe jim ne bodo povrnile, kar so v banko vložili. To je le ena od tranzicijskih zgodb, v katerih so mali delničarji izgubili svoje premoženje." (if) NKBM je odlašala Dr. Igor Masten, ekonomist: "Sredi 2009. sem prišel v nadzorni svet NLB - takrat so se zamenjali nadzorniki in uprava - in tri leta spremljal, kako se je čistil portfelj banke in se je odločalo tudi o odškodninski odgovornosti. Očitno je bilo že takrat, da je NKBM v zelo podobnih okoliščinah, a se je odlašalo z ukrepi, ker je mariborska banka imela upravo in nadzorni svet iz predkriznih časov, torej sta bila odgovorna za svoje poteze in ni bilo pričakovati, da bosta ukrepala zaradi tega, kar sta sama zagrešila. Sedanja uprava banke seveda mora narediti rez, prihaja pa vse to pozno in rezultat je realno še večja luknja kot v NLB." (va) Trg mora dobiti signal Dr. France Križank, bivši finančni minister: "Ko je v ZDA propadel Lehman Brothers, se je pokazalo, kaj se zgodi, če država ne poseže v sistemski banki. V območju evra se je medbančni trg v krizi začel krčiti, banke so denar vlekle k sebi, naše banke pa so šle še v krčenje kreditne dejavnosti za gospodarstvo, kar je pomemben razlog za recesijo. Aprila 2012 so podjetja dobila 3 milijarde manj kreditov kot 2010, v zadnjem letu so se skrčili še za 1,8 milijarde evrov, in to je ustvarilo slabe kredite. NKBM se je sorazmerno malo izpostavila na medbančnem trgu, je pa bila pod pritiskom ovadb. Ni druge rešitve kot dokapitalizacija, da trg dobi signal, da je banka trdna, močna." (va)

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena,V. A.
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 11. 06. 2013 
Stran: 2