kljub temu nekoliko preseneča, prvič zato, ker so pred vrati volitve in drugič, ker je možnost uvedbe postopka v tem primeru, če obstajajo dokazi o kršitvi Zakona o prevzemih, imel tudi prejšnji direktor ATVP-ja, Neven Borak. a ga do svojega odhoda s tega položaja ni uvedel. Prispevek sem pripravila Simeona Rogelj. Prvi pivovar Boško Šrot lahko izgubi tudi drugo bitko proti nadzornikom kapitalskega trga. Najprej Urad za varstvo konkurence, Infond Holdingu, ki ga posredno obvladuje, ni dal soglasja za prodajo Mercatorja, nato pa je postopek proti njegovi skupini uvedla tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Pivovarno Laško in Union, ter Radensko in Infond Holding, namreč sumi, da so približno dve leti delovale usklajeno pri nakupih Mercatorjevih delnic, s čimer so pridobile in utrdile kontrolo v trgovski družbi. Prevzemne ponudbe, ki bi jo morale dati po Zakonu o prevzemih, pa niso objavile, zato skupini grozi že drugi odvzem glasovalnih pravic. Prvič jim je glasovalne pravice zamrznil varuh konkurence, lani decembra, zaradi nepriglašene koncentracije v trgovski družbi. V Laškem očitke o usklajenem delovanju zavračajo, ob tem pa izražajo prepričanje, da je postopek politično obarvan. Bil pa je vsekakor pričakovan, pravi prof. dr. Borut Bratina iz mariborske Ekonomsko poslovne fakultete.
PROF. DR. BORUT BRATINA ( Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor ): Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki v vsakem primeru lahko, če presodi, da je šlo za kršitev Zakona o prevzemih, da ni dana prevzemna ponudba, imajo pa prizadeti več kot 25 odstotkov glasov, da, seveda, jim odvzame vse glasovalne pravice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe oz. dokler deleža ne zmanjšajo pod 25.
ROGELJ: Kot zdaj kaže, bo Pivovarna Laško skupaj s povezanimi osebami, na Mercatorjevi skupščini, ta bo 26. avgusta, ostala brez možnosti glasovanja o predlaganih sklepih. Manjšinski delničarji, ki so povečini mali delničarji, pa naj bi imeli več kot dvojno moč, a do takrat bo še živahno. Infond Holding bo morda pripravil novo pogodbo o prodaji Mercatorja, v Vseslovenskem združenju malih delničarjev pa so prepoznali, da imajo zelo dobro priložnost za imenovanje svojega člana v nadzorni svet, zato so s predlogom pohiteli. Za izpraznjeno mesto se bo po odhodu Gorazda Čuka, pred dvema letoma, zdaj potegoval predsednik Združenja Kristjan Verbič. Ta sam zase meni, da je ustrezen kandidat.
KRISTJAN VERBIČ ( predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev ): Celo tedenski pogovori, vse od objave sklica skupščine Mercatorja, so bili zelo intenzivni, poglobljeni. Mi smo imeli kar nekaj imen, kriterij, ki je bil ključen je, seveda, to, da gre za človeka, ki lahko kredibilno, kompetentno zastopa interese malih delničarjev oz. odraža ta del lastniške strukture v nadzornem svetu. Da gre za osebo, ki je in ima realne možnosti, da je dejansko tudi izvoljena na skupščini in pa seveda, tisti kriterij, ki je se pokazal tudi še kako pomemben, kdo je dejansko pripravljen se, v tako kompleksno situacijo in številna vprašanja, ki so za skupščino Mercatorja vezana, sploh podati v tovrstno kandidaturo. Jaz sem ves čas bil na stališču in upal, da bomo uspeli najti koga drugega, vendar je to zdaj tisti predlog, za katerega smo prepričani, da ustreza najbolje prej omenjenim kriterijem.
ROGELJ: Mali delničarji bodo najverjetneje res imeli več kot dvojno moč, a sklepi o katerih bodo odločali ne morejo biti povezani s pomembnejšimi statutarnimi odločitvami, denimo, statutarnimi spremembami ali odpoklica nadzornega sveta, opozarja prof. Bratina.
BRATINA: Bo pa, seveda, na tej skupščini pomembno to, da preostali delničarji, rečmo manjšinski delničarji, bodo seveda imeli, recimo, večino glasov na tej skupščini, da bodo sklepi, ki so predvideni na skupščini, recimo, takšne tehnične narave ali sklepi, za katere se običajno zahteva navadna večina, kot je sprejem letnega poročila in tako dalje, ne pa kakšne pomembnejše odločitve, ki bi vplivale na status družbe, na sestavo organov in tako dalje.
ROGELJ: Sicer pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev svojo odločenost, da naredi konec z nepoštenimi in nepreglednimi prevzemi družb, pokazala že v začetku julija. Prvič v svoji zgodovini je odvzela glasovalne pravice in sicer Igorju Bavčarju oz. skupini družb, ki z njim obvladujejo skoraj 50 odstotkov Istrabenza, torej, Maksima Holdingu, NFD Holdingu, Maksima Invest, ter družbam Daimond, Finetol in Fedina. Pravne osebe bi glasovalne pravice lahko spet dobile le, če bi objavile prevzemno ponudbo za preostale delnice Istrabenza ali odprodale polovico delnic. A to se do danes še ni zgodilo. Tako tudi Bavčar na avgustovski skupščini, kot kaže, ne bo imel možnosti glasovanja o sklepih, ki jih je sam predlagal. Vsi ti in še nekateri drugi postopki kažejo, da so na Agenciji končno začeli ukrepati proti zlorabam zakonov in nepoštenosti. Čas pa bo pokazal, če bo novo vodstvo ustanove uspelo vrniti ugled in spoštovanje in če odmevni postopki niso le del predvolilnih potez v tako imenovani vladni protitajkunski vojni.

Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Rogelj Simeona
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Studio ob 17-ih
Datum: 02. 08. 2008
Termin: 17:00
Trajanje:7