Reporter, 03.08.2015
Kranjsko Goro oglašujejo tudi kot srce pod Alpami, kraj pravljičnih doživetij in pustolovščino. Obkrožena je z gorskimi vršaci, kot turistično središče ponuja sveža poletja, snežene zime, neokrnjeno naravo. Tako pozimi kot poleti je za obiskovalce na voljo veliko aktivnosti zime so rezervirane za smučanje, tek na smučeh, sankanje, ledno plezanje, imajo celo eskimsko vas z romantičnimi igluji za dve osebi. Poletje ponuja kolesarjenje, golf, pohodništvo, poletno sankanje, igralništvo, jadralno padalstvo. Otroci lahko vstopijo v pravljični svet Kekčeve dežele, Škratova dežela jih očara v Gozdu Martuljku, odrasli pa imajo ob otrocih »izgovor«, da se tudi oni potopijo v domišljijske svetove.
Najbolj znan dogodek je seveda vsakoletna prireditev smučarskega tekmovanja pod Vitrancem, ko se s stotinkami spopadejo asi svetovnega pokala. Ob našem raziskovanju luksuznih in manj luksuznih vikendov in hiš ob jezera Jasna pri Kranjski Gori in v Gozdu Martuljku, smo se najprej ustavili pri hiši Mojce in Boruta Kolška v Naselju Ivana Krivca. Hišo s parcelo je geodetska uprava ocenila na 190 tisoč evrov. Mojca Kolšek ima registriran s. p. za poslovno svetovanje in izobraževanje, Borut Kolšek pa s. p. Omnicor za specialistično kardiološko dejavnost, kot kardiolog dela tudi v znameniti ordinaciji Medicor, kjer se je zdravil Igor Bavčar. Nataša Kovač je lastnica drugega imenitnega vikenda, nedaleč od prej omenjenega, ki je bil zgrajen pred devetimi leti, v Gursu pa so ga ocenili na 258 tisoč evrov. Kovačeva je lastnica bara Mozart v Domžalah. V njenem kranjskogorskem vikendu ima pravico dosmrtnega bivanja in uporabe Aleš Kovač, na nepremičnini pa je vpisana hipoteka za terjatev 980 tisoč evrov pri Sberbanki. Ivančič - prijatelj Rusov Kar dve reprezentativni hiši si je omislil Aljoša Ivančič, znan kot lobist za rusko investicijo plinovoda Južni tok, ko so ga predstavljali kot prijatelja šefa Gazproma Alekseja Millerja. Je prokurist podjetja Comita za področje telekomunikacijskih omrežij in energetske sisteme, ki posluje predvsem z Gazpromom. Aljančič je nekdaj služboval v Smeltu, bil je poslovni učenec pokojnega finančnika LDS Petra Rigla, Smelt je sicer sinonim za oškodovanje nekdanje družbene lastnine pri privatizaciji. Ena od hiš Aljančiča je ocenjena na (le) 360 tisoč evrov, nanjo pa je vknjižena maksimalna hipoteka za terjatev 450 tisoč evrov pri banki Hypo in še ena hipoteka za terjatev 750 tisoč evrov pri isti banki. Druga njegova hiša je po mnenju Gursa Avgust2015 vredna 220 tisoč evrov, nanjo je vpisana hipoteka za terjatev 220 tisoč evrov pri Gorenjski banki. Za zelo lično urejeno hišo in vrt okoli nje v istem naselju skrbi lastnica Jana Jenšterle, njena nepremičnina je ocenjena na 182 tisoč evrov. Domovanje zakoncev Lozej Deloma v kamen in deloma v les je oblečena počitniška hiša An je Gregorič Lozej, sodnice na ljubljanskem okrajnem sodišču, ki ima razvpitega moža Sama Lozeja, predsednika nadzornega sveta SDH in direktorja »Jankovičevega« Javnega podjetja Energetika Ljubljana. Gregorič Lozejeva je vodila sodni postopek zoper predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjevKristjana Verbiča, ki naj bi zlorabil notranje informacije pri trgovanju z delnicami Velane. Verbič je opozarjal na njeno pristranskost v povezavi z možem Samom Lozejem, zanimivo je, da so kasneje Lozejevo premestili s kazenskega oddelka okrajnega sodišča na nepravdni in zapuščinski oddelek. Njena sestra Inja Gregorič, nekdanji model, je spremljevalka nekaj deset let starejšega zdravstvenega lobista Boža Dimnika. Samo Lozej je bil tudi član kabineta ljubljanskega župana Zorana Jankoviča in njegov vodja volilnih kampanj. Zdaj se je skupaj s tem svojim vrhovnim ukazodajalcem znašel v kazenskem postopku zaradi pogodb o najemu prostorov v centru Stožice. Bil je namreč direktor Javnega podjetja parkirišča in tržnice, ki je z Grepom sklenil pogodbo za najem tržnice v centru Stožice (Grep je sklenil pogodbo še z Zavodom Tivoli), na podlagi česar je Grep pridobil 115-milijonsko posojilo NLB. Po prepričanju specializiranega tožilstva je šlo za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila, saj je bila cena za najem tržnice bistveno previsoka. Pred tremi mesci so na okrožnem sodišču v Ljubljani začeli sodno preiskavo. Prestiž Barbare Kiirner Čad V oči nam je padla tudi hiša Antona in Mirjana Hrena, ki jo je geodetska uprava predvsem zaradi elitne lokacije nad jezerom Jasna očitno preskromno cenila na 110 tisoč evrov. Mirjan Kren naj bi bil višji nadzornik za sistemsko korupcijo v KPK. Nedaleč stran je večja hiša Barbare Kiirner Čad, do lani direktorice Smučarske zveze Slovenije. Solastnica hiše je Nuša Semič, nepremičnina naj bi bila vredna 273 tisoč evrov. V SZS so s Kiimerjevo sporazumno prekinili delovno razmerje, potem ko so ustavili postopek izredne odpovedi. Je odvetnica, bila je namestnica predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, pred dvema mescema je odstopila z mesta članice uprave Slovenske razvojne banke. Nuša Semič naj bi bila zaposlena v Gimnastični zvezi Slovenije. Izstopa tudi hiša Franca Permeta, z lesom in velikimi steklenimi površinami in lepo teraso, kljub temu je po Gursu ocenjena na smešnih no tisoč evrov. Perme je polovični lastnik družbe VG5 za gradnjo in inženiring, lani so imeli 25 milijonov evrov prihodkov in več kot pol milijona evrov čistega dobička, predlani je bilo prav tako več kot pol milijona evrov čistega dobička. V alpskem stilu je novozgrajena hiša v lasti podjetja Mides oziroma Bojana Koširja in Nade Jaklič Košir, ki pa je še ni v evidenci Gursa, parcela je ocenjena na samo 11 tisoč evrov. Vila namesto ferrarija Le osem let stara in kar 302 kvadratna metra velika je vila v lasti Boštjana Kotarja, sina razvpitega energetskega lobista in zaslužkarja Petra Kotarja. Ocenili so jo na 307 tisoč evrov. Boštjan je solastnik družbe CEE inženiring za energetiko (nekdaj je bil direktor), solastnika sta Peter Kotar in sestra Barbara Kotar. Boštjan Kotar je bil do pred nekaj leti lastnik prestižnega ferrarija, ki je prišel v last vrhniškega podjetnika Rajka Mivška. Celjski kriminalisti so lani na specializirano tožilstvo vložili kazenske ovadbe zoper deset oseb v zvezi s korupcijskimi posli pri gradnji TEŠ 6, med njimi naj bi bila tako Peter kot Boštjan Kotar. Skupna škoda je ocenjena na kar 284 milijonov evrov. Sol Intercontinental v lasti Petra Kotarja je sklenil svetovalno pogodbo z izvajalcem projekta Alstomom, družba CEE pa je pripravila razpisno dokumentacijo in ocenjevala ponudbe za gradnjo TEŠ 6. Pri poslih s TEŠ je v letih od 2006 do 2010 zaslužila šest milijonov evrov. Boštjan Kotar je trenutno prijavljen na naslovu pravnega zastopnika v Beogradu, odvetnika Vasiljeviča, na kranjskogorski hiši ima vknjižen zemljiški dolg za terjatev 1,3 milijona evrov in hipoteko za terjatev 70 tisoč evrov od Milene Kotar. Naveza KO Grotip S hišo v bližini jezera Jasna se ponaša tudi Matjaž Gantar, predsednik uprave KD Group. Hiša je stara komaj šest let, ocenjena je na 279 tisoč evrov, nanjo je vpisana hipoteka za terjatev 755 tisoč evrov v korist SKB banke. Poleg te hiše ima Gantar še vilo v Ljubljani in počitniško hišo v hrvaški Istri. KD Group ima v lasti KD Sklade, Adriatic Slovenko in Gea College. Še pred dvema letoma je bil Gantar 66. na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev, njegovo premoženje so ocenili na 14,7 milijona evrov, zdaj naj bi bil vreden »zgolj« 5,6 milijona evrov, daleč premalo za uvrstitev na lestvico. Začetek njegovega bogatenja so bili privatizacijski certifikati, ki jih je pridno kupoval, pred leti naj bi imel na Floridi privezano 38metrsko jahto, ki jo je že prodal, svoje premoženje je prenesel na družinsko fundacijo v davčno oazo na Nizozemske Antile. Je tudi poklicni pilot na potniških letalih, zato je registriral s. p. in pilotira na linijah Adrie Airways. V svoji vili lahko uživa njegov sosed Tomaž Butina, prav tako član upravnega odbora KD Group, lani je bil predsednik Lions kluba Ljubljana. Tudi Butina se je uvrščal na lestvico najbogatejših Slovencev, na kateri ga v zadnjih letih ni več. Njegova skoraj nova hiša s tremi etažami je velika 182 kvadratnih metrov, Davka na nepremičnine (še) ne bo Čeprav je vlada sprva napovedala, da naj bi še letos sprejeli zakon o davku na nepremičnine, ki bi se uveljavil z začetkom prihodnjega leta, je zdaj vprašanje, ali si bosta premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sploh drznila tako seči v denarnice davkoplačevalcev oziroma volivcev. Kot je znano, je davek na nepremičnine skušala uvesti že vlada Alenke Bratušek, vendar se je poskus ustavil na ustavnem sodišču, ki je razveljavilo tako določbe zakona o davku na nepremičnine kot del določb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bil podlaga za obdavčenje nepremičnin. Cerarjeva vlada je kmalu preklicala datum 1. 1. 2016, s katerim bi uvedla davek na nepremičnine, nato je začel Mramor govoriti o uvedbi leta 2017, vendar je nedavno za Dnevnik omenil možnost, da nepremičninskega davka v mandatu te vlade (ta naj bi bil »celoten« štiriletni, torej do leta 2018), sploh ne bi uvedli. Kot pravi, v vladi še razmišljajo, ali bi sploh uveljavili zakon, ki bi temeljil na množičnem vrednotenju nepremičnin. Spomnimo, pri tem si je zobe polomila tudi Bratuškova, lastniki nepremičnin so imeli množico pritožb na množično vrednotenje, ki je bilo v mnogih primerih evidentno napačno. Vlada zdaj presoja, ali bo lahko pripravila ustrezno podatkovno podlago, da bi se izognili težavam pri ravnanju prejšnje vlade, če torej zakon o davku na nepremičnine ne bo uveden, bo ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tega pa bi le spremenili, da bi bilo njegovo pobiranje bolj urejeno oziroma zakonito. Večina evropskih držav ima uveljavljen nepremičninski davek, ki je lahko ob smotrni izpeljavi tudi eden od regulatorjev trga najemniških in lastniških nepremičnin, zato bi lahko predvsem mladim nekoliko olajšal pot do manj dragega lastniškega ali najemniškega stanovanja. V projektnem svetu, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno za novo sistemsko ureditev obdavčitve nepremičnin, sta se oblikovali dve skupini - večina bi uvedla davek na nepremičnine, ki bi temeljil na sistemu množičnega vrednotenja nepremičnin, drugi pa bi le nadgradili sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. W.__s__f^''mi-^_".^Sm^^^^^^l^M ■ - - '.. . -.«„,„.-.,. . ~,%imzBi Matjaž Gantar Tomaž Butina ! * TSS____W.J.__m . k 'i- •■ Slovenija W^^^^^^Bj_^_tm__B*~ i3_t£___* '~^ __.jStB^l^Btm_f_f'^^'W?^z^ UJflB^^^^^^^^^^^H zgrajena pred dvema letoma, v geodetski upravi menijo, da je vredna četrt milijona evrov. Butina je lastnik podjetja Avra za razvoj in investicije, njegova žena Mirjam Rogl Butina je zdravnica dermatovenerologinja, solastnica ordinacije Bartenjev-Rogl, največje slovenske zasebne dermatološke ustanove. Druga hiša Koširjevih Še eden od začasnih prebivalcev elitnega naselja ob jezeru Jasna je Don Schoffmann, direktor SKB Leasinga. On sicer ni lastnik vile, pač pa sta to Bolti Schoffmann in Milena Šefman, ima pa zato vknjižen dosmrtni užitek za uporabo. Hiša je ocenjena na 279 tisoč evrov. V oko nam je padla vila Nade Jaklič Košir in Bojana Koširja (sta tudi lastnika v začetku omenjene vile v lasti njunega podjetja Mides Intemational). Njuna druga hiša je po ugotovitvah Gursa vredna 189 tisoč evrov. Koširjeva poslujeta odlično: podjetje Mides za inženiring sistemov za neprekinjeno napajanje je imelo lani 2,9 milijona evrov prihodkov in 470 tisoč evrov čistega dobička, leto prej pa ob enakih prihodkih 458 tisoč evrov čistega dobička. Luksuzno vilo z veliki steklenimi površinami si je na pobočju privoščil Aleš Celar - zgrajena je bila pred desetimi leti, ocenjena je na 302 tisoč evrov. Nanjo je vknjižena hipoteka za terjatev 420 tisoč evrov pri NKBM, poleg tega so vknjižene še tri hipoteke, vse pri banki Hvpo, za terjatve sto tisoč, 175 tisoč in 360 tisoč evrov. Celar je lastnik in direktor podjetja EES sistemi za čiščenje poslovnih prostorov in suhomontažna dela. Lani je imel ob 4,2 milijona evrov prihodkov 185 tisoč evrov čistega dobička. Odlično je vzdrževana tudi vila v lasti Kazimirja in Sonje Mavko, ocenjena na 191 tisoč evrov. Mavko, zdaj star 90 let, je bil direktor hčerinske družbe SCT v Miinchnu, skupaj z Zidarjem je bil osumljen za zlorabo pooblastil. Kasneje je vodil munchensko družbo Unimercat, ki so jo ustanovila slovenska podjetja in je šla v stečaj, ob osamosvojitvi so jo povezovali z nakupi orožja. Ob stečaju naj bi jo slabo odnesla SKB banka, saj je imela 24 milijonov nemških mark terjatev. »Maximo« udobje Na eni od najlepših lokacij v tem naselju - tik ob jezeru in gozdu - sta si pred osmimi leti zgradila razkošno vilo Maja in Marko Stojkovič. Sta solastnika podjetja Maximo Tekstil, ki je imelo lani 2,1 milijona evrov prihodkov in 205 tisoč evrov čistega dobička. Njuna hiša je ocenjena na četrt milijona evrov. V bližini je vila Janeza Bukovnika, predsednika uprave Športne loterije Slovenije. V letu 2013 je imel Bukovnik skupaj 141 tisoč evrov bruto plače, skoraj tako, kot da bi zadel na loteriji. Poleg njega so lastniki hi-Realne tržne cene Kako neustrezno so ovrednotene nepremičnine po zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, priča tudi vrednotenje na elitnih lokacijah ob jezeru Jasna pri Kranjski Gori in v Gozdu Martuljku. Ko primerjamo ocene vrednosti geodetske uprave in oglaševane cene nepremičnin (tudi če slednjim odštejemo deset ali dvajset odstotkov), vidimo izjemno velike razlike. V Kranjski Gori se res prodajajo večinoma stanovanja in apartmaji, ne pa hiše vikendi, našli pa smo na primer oglas za prodajo stanovanjske hiše nad jezerom Jasna z lepim razgledom na Julijske Alpe. Vila je velika 260 kvadratnih metrov, zgrajena pred 20 leti, ki bi jo radi prodali za 690 tisoč evrov. Gre za mešanico alpske arhitekture in sodobne notranje opreme, v bližini so pešpoti do središča Kranjske Gore, blizu je potok Pišnica in zasebno golf igrišče. Na portalu nepremicnine.net oglašujejo prodajo Milke, »prekrasnega butičnega hotela«, velikega 525 kvadratnih metrov, nad jezerom Jasna. Postavili so ceno dober milijon evrov, k čemur sodi tudi deset parkirnih mest, stavbo pa je mogoče urediti kot počitniško rezidenco za zasebno uporabo. Kot poudarjajo, občina Kranjska Gora ureja brežine jezera Jasna, da bi bile še bolj privlačne za sončenje in kopanje. V bližnjem Gozdu Martuljku pa prodajajo samostojno počitniško hišo, staro 37 let, za ceno 315 tisoč evrov. Velika je 167 kvadratnih metrov, popolnoma opremljena, leta 2006 prenovljena, s prostorno teraso in lastnim vrtom površine 670 kvadratnih metrov. Z nje se odpira »čudovit pogled na Špikovo skupino«. INHfli^^^^^^^^^^^^^^^^H ££SB^^^^Bm^BBt^BBiBB^^^^^^^^^^^^^^^^B^L>_J(f. . _^^K%^%nii Miloš Gačeša, Melanija Nikič Gačeša Iztok Lesjak, Amalija Reš, Gašper Lesjak, Anina LesjakU^^B^^H ]_______________^b^^jb mJ^ ,,± B^-, ' -—*'% «&> mK^^^^^^^t__m^x_J^^^^^K_f^^^Bp^^ __________. ';^ffi% fjjlp -'.^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^m! ■■■^'^^bhBEl B£-__?^^ ■■ 1 1 1 1 1 1 j i i|i BBB^^^^^BI^^^^^BBBI^BbMBBMI!^^1^^^^B^»^^^^^ se Irena Bukovnik, Jožica Legen in Ivan Legen. V isti ulici sta lastnika hiše Ciril in Mira Bregar, ocenjena je na 140 tisoč evrov. Ciril je pred leti nastopil na listi Desusa pri volitvah v svet četrtne skupnosti Bežigrad v Ljubljani. Večja vila je v lasti Miloša in Melanije Nikič Gačeša, po sodbi Gursa je vredna (le) 214 tisoč evrov. Gačeša je direktor in solastnik podjetja Ekopak za pakiranje živil in solastnik podjetja Hrib za kmetijsko proizvodnjo. Melanija pa je zasebna zdravnica, ima ambulanto družinske medicine, bila je predstojnica Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad. Na trideset tisoč evrov manj od njune je ocenjena hiša Iztoka Lesjaka, Amalije Reš, Gašperja Lesjaka in Anine Lesjak. Iztok Lesjak je direktor Tehnološkega parka Ljubljana, Gašper pa direktor in solastnik podjetja RvO, računalništvo v oblaku. Zelo lepa lesena vila, očitno veliko premalo ocenjena (179 tisoč evrov), je ponos Andreja Lapa. Nanjo je vknjižena hipoteka za terjatev 700 tisoč evrov pri Sberbanki. Okoliš Staneta Dolanca Potem ko smo si ogledali vile v okolici jezera Jasna, smo se odpravili v naselje Gozd Martuljek ob cesti med Kranjsko Goro in Mojstrano, znano po tem, da je tam zadnja upokojenska leta življenja v koči bival in okoli gobaril Stane Dolanc, eden od pripadnikov nekdanje jugokomunistične vrhuške. Gozd Martuljek je zdaj počitniški kraj odvetnika Andreja Toša in njegove žene Renate. Tam namreč kraljuje večja vila družbe Artos Skupina (sedež je na naslovu Toševe odvetniške pisarne v Ljubljani), kjer je direktorica Renata Toš, lastnika pa sta dve podjetji iz Švice in Liechtensteina. Artos prodaja sisteme za prečiščevanje vode za pitje. V zadnjih dveh letih so imeli skoraj 700 tisoč evrov čistega dobička. Toš je znan po tem, da kot stečajni upravitelj svojo odvetniško pisarno pooblasti za zastopanje družbe v stečaju v pravdnih sporih, torej služi dvakrat. V Gozdu Martuljku je tudi razkošno domovanje Klemena Ažmana, direktorja in solastnika prevozniškega logističnega podjetja Ažman. Ocenjeno je le na 127 tisoč evrov. Ažmanova družba je imela lani ob 5,6 milijona evrov prihodkov 370 tisoč evrov čistega dobička. V bližini Ažmanove stoji lepa lesena hiša Neže Jane Meertens s prebivališčem na Nizozemskem. Njena vila je ovrednotena po Gursu na 169 tisoč evrov. Za konec smo prihranili hišo v gradnji, prav tako v Gozdu Martuljku. Solastnika sta zakonca Tina in Matic Fabjan iz Celja - Tina ima zobno ordinacijo, Matic pa je lastnik podjetja za plastično kirurgijo.
Medij: Reporter
Avtorji: Glücks Nenad
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 03. 08. 2015
Stran: 57