srečanje z Arharjem potrdil, ni pa želel komentirati njegove vsebine. Toda v vladnih krogih zaradi namere Unicredita včeraj niso skrivali nezadovoljstva, kaj šele, da bi ji dali blagoslov. Še več, predstavniki države naj bi italijanske namere označili za sovražno dejanje do slovenske države. Skupina Pivovarna Laško je prodajo do polovice Mercatorja napovedala konec lanskega leta, ko je Arhar začel voditi tudi neformalni upniški odbor 19 bank, upnic Istrabenza, ki je bil lastnik osmih odstotkov Mercatorja. To dejstvo ni nepomembno, če pogledamo sosledje dogodkov v zadnjega pol leta. Na razpisu za prodajo Mercatorja je svoj interes izrazila tudi italijanska trgovska veriga Coop Italia, ki je v lanskem letu ustvarila 12,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje, torej približno štirikrat več kot skupina Mercator. Coop je celo veljal za resnega interesenta, vendar je od namer za nakup nepričakovano odstopil in februarja ni oddal nezavezujoče ponudbe. Konec marca pa je Unicredit mimo dogovorov z drugimi bankami unovčil pogodbe o začasni prodaji delnic z Istrabenzom in postal lastnik osmih odstotkov Mercatorja. Zato se zastavlja vprašanje, ali ni Unicredit že več čas delal v interesu katerega od tujih trgovcev, ki ga mika Mercator. V tem pogledu bi lahko razumeli tudi interes Unicredita za reševanje prezadolženega Šrotovega imperija. Tudi zaradi zapletov, povezanih z Mercatorjem in njegovimi lastniki, ter priprav države na odkup Mercatorja bi lahko sklepali, da za ponudbo Unicredita tičijo strateški interesi italijanskega gospodarstva. Zaradi postopkov Urada za varstvo konkurence namreč kupcu ali kupcem četrtine Mercatorja grozi odvzem glasovalnih pravic, če bodo poskušali delnice nase prenesti brez njegovega soglasja. Če za soglasje ne bodo zaprosili, je lahko posel po zakonodaji ničen, vpletenim pa grozi globa v višini do deset odstotkov letnega prometa. V primeru, da bodo za soglasje zaprosili, bo urad preverjal morebitne določbe, ki bi veljale po izvedbi posla in ki bi dokazovale, da kupec le začasno hrani delež za Laščane. Nobenega dvoma ni, da bo urad preverjal morebitno nedovoljeno koncentracijo med Mercatorjem in Orbicom, ki je njegov pomemben dobavitelj določenih proizvodov za široko porabo. Ob tem ne gre spregledati niti, da bosta Urad za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev preverjala morebitne dogovore med Unicreditom in Orbicom, ki ga bo Unicredit financiral, saj bosta skupaj presegala 25odstotni prevzemni prag. Poznavalci razmer že napovedujejo, da bo Orbicov delež prej ali slej pristal v rokah Unicredita. Postopek preverjanja lahko traja nekaj mesecev, v tem času pa bodo morebitni novi lastniki brez glasovalnih pravic na letošnji volilni skupščini Mercatorja. Poleg regulatornih postopkov in nenaklonjenosti države do nenadzorovane prodaje ene najpomembnejših slovenskih družb, ki je ključna za živilsko -predelovalno industrijo, vprašanja o ozadju posla vzbuja tudi to, da kupec ne bo opravil skrbnega pregleda, čeprav gre za transakcijo, vredno okoli 200 milijonov evrov. To samo potrjuje ugibanja, da se Unicredit v tako tvegan posel podaja zato, ker si je že zagotovil izhod, torej dogovor s potencialnim strateškim kupcem Mercatorja, ki načrtuje tudi njegov prevzem. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, ali se predsednik uprave Pivovarne Laško in njen največji lastnik Boško Šrot zaveda, v kaj se podaja. Šrot namreč doslej Mercatorja ni želel izpustiti iz svojega nadzora, zato se tudi s tujimi investicijskimi skladi, ki so bili resni interesenti na nakup četrtine Mercatorja ali celo njegov prevzem, ni želel resno pogajati. Kot vse kaže, bo poskušal Šrot tik pred jutrišnjim iztekom*130-milijonskega posojila Infond Holdinga, prek katerega obvladuje lastništvo Pivovarne Laško in Mercatorja, preprečiti, da bi se NLB dokopala do 12 odstotkov Mercatorja in dobrih 20 odstotkov Pivovarne Laško.*Za NLB, ki posojila Infond Holdingu ne bo podaljšala, bo ključno, ali bo Infond v sredo poplačal posojilo. Druga možnost je, da bi predložil prvovrstno bančno garancijo, morebitne prodajne pogodbe z odložnimi pogoji, povezanimi s soglasjem regulatornih organov, pa zasega zastavljenih vrednostnih papirjev ne bodo preprečile. Glede na to, da so pogajanja Laščanov in potencialnih kupcev Mercatorja z Unicreditom trajala nekaj mesecev, bi dogovor tik pred. zdajci lahko pripisali tudi temu, da je Unicredit čakal, da je Šrot po petkovi skupščini Pivovarne Laško prišel v še bolj brezizhoden položaj. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik. si Zapleti z vpisom petkove skupščine v sodni register Kapitalska družba bo kot druga največja lastnica Pivovarne Laško še ta teden zahtevala sklic nove skupščine Pivovarne Laško, predvidevamo lahko, da bo Kad med drugim zahteval zamenjavo nadzornega sveta. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah mora tako zahtevana skupščina zasedati v dveh mesecih in je uprava družbe ne more preklicati. Včeraj pa se je zapletlo z vpisom sklepov petkove skupščine Pivovarne Laško v sodni register. Kot je znano, Infond Holding ni dobil glasovalnih pravic za glasovanje o ključnih točkah petkove skupščine, zato je uprava pivovarne skupščino preklicala, vendar so jo mali delničarji kljub temu izpeljali. Po zakonu o gospodarskih družbah mora v 24 urah po koncu skupščine vodstvo družbe registru predložiti notarsko overjen prepis zapisnika skupščine in prilog, zato da so skupščinski sklepi veljavni. Toda Boško Šrot tega ni storil niti ni za to nikogar pooblastil. Zato je notar Miro Bregar, ki je bil prisoten na petkovi skupščini pivovarne, sestavil zapisnik in ga po elektronski pošti sinoči poslal v sodni register prek spletnih strani Ajpesa. Če bo malim delničarjem namera uspela, bo morala nasprotna stran vložiti tožbo na razveljavitev skupščinskih sklepov. V Pivovarni Laško so sicer prepričani, da so vsi sklepi skupščine nični. Medtem ko se France Arhar menda spet ponuja za položaj predsednika uprave NLB, državi prinaša novice, da bo Unicredit v prihodnjih dneh poskušal pod nadzor dobiti tretjino Mercatorja. Toda v vladnih krogih zaradi namere Unicredita včeraj niso skrivali nezadovoljstva in so italijanske namere označili za sovražno dejanje do slovenske države.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 02. 06. 2009
Stran: 19