Ljubljana, 21. septembra (STA) - Visoki pribitki na slovenske obveznice so posledica stopnje zaupanja trgov, to pa se pridobi z zaupanem v dnevno politiko in pozitivnimi pričakovanji glede ukrepov dnevne politike. Trenutno trgi ne verjamejo slovenskim načrtom za nadaljnji razvoj, zato imamo visoke pribitke na obveznice, meni predsednik ZBS France Arhar.
Kot je na današnji okrogli mizi o evru in evroobveznicah v okviru zadnjega dneva dvodnevne konference Investo Expo, ki poteka v Ljubljani, dejal predsednik Združenja bank Slovenije in nekdanji guverner slovenske centralne banke France Arhar, je optimističen glede prihodnosti evra. Nekoliko manj pa glede prihodnosti načrtovanih evroobveznic in enotnem finančnem sistemu.
Arhar ne verjame, da bodo evroobveznice temeljile na principu solidarnosti, saj te niso v interesu velikih evropskih gospodarskih motorjev, predvsem Nemčije. Glede evra pa je ocenil, da bo obstal, vendar le kot enotna evropska valuta, ugibanja o dveh evrih pa so neizvedljiva. Če en evro ne more preživeti, bosta dva še toliko manj, je dejal.
Predsednik upravnega odbora KD Group Matjaž Gantar pa je dejal, da ni preveč optimističen glede prihodnosti evra. Gre za valuto brez države, zgodba o evru pa ga spominja na zgodbo o Jugoslaviji, ki je razpadla predvsem zaradi finančnih zdrah. V nekdanji skupni državi smo imeli pregovor glede zdravstva: zdravniki so imeli veliko idej, pacient pa je umrl. Tri leta se pogovarjamo o evru, zgodilo pa se ni nič, je poudaril.
Znova je potegnil vzporednico z nekdanjo Jugoslavijo, kjer smo se vsake pet let dogovarjali o reformah, zgodilo pa se ni nič. To se zdaj dogaja z evrom, je poudaril Gantar.
Direktorica belgijskega inštituta za raziskavo kapitalskih trgov CFA Agnese Le Thiec je dejala, da je glavna težava evropskih finančnih trgov ta, da obstaja nezaupanje v sposobnosti nekaterih držav, da vrnejo dolgove, zato gredo pribitki na njihove obveznice v nebo.
Evrobveznice so rešitev, vendar imajo v zdajšnji obliki precej pomanjkljivosti. Glavna je v tem, da bi o njihovi uvedbi dali odpustke finančno nediscipliniranim državam, da jim ne bi bilo potrebno upoštevati fiskalnih pravil in ne uvajati reform. Za njihove dolgove bi namreč garantirale gospodarsko dobro stoječe države, ki pa se s tem ne strinjajo. Zato je uvedba evroobveznic bolj politična odločitev kot gospodarska, je dejala.
Če bi Grčija zapustila evro, območje evra ne bi imelo večjih težav, razen, da bi to lahko sprožilo domino efekt manjših članic, če bi pa območje evra zapustila npr. Italija, bi to pomenil konec območja evra, so si bili skoraj edini udeleženci okrogle mize, na kateri je sodeloval tudi predsednik svetovnega združenja investitorjev (WFI) Jean Pierre Paelnick. Ta je tudi menil, da bi Grčija drago plačala izhod iz območja evra.
Zadnji dan srečanja investitorjev, ki ga skupaj z nekaterimi mednarodnimi organizacijami pripravlja Vseslovensko združenje malih deležnikov, se je začel s podelitvijo nagrade za zgledno multinacionalke, ki ga je dobilo Gorenje. Zaključilo pa se bo z okroglo mizo na temo Ovire za vključevanje in angažma manjšinskih delničarjev in investitorjev in predstavitvijo najboljše prakse tujih investicij - zakaj in kam investirati?