imenovanih univerzalnih bank, ki prevladujejo v našem bančnem sistemu, še vedno pomenijo kreditno-depozitni posli. Banka sprejema depozite varčevalcev ter denar posoja posojilojemalcem. Pri tem se privarčevani denar od gospodinjstev preliva v posojila gospodarstvu. Dolgoročno najpomembnejši vir dobička bank nastane kot razlika med obrestmi, ki jih za varčevanje prejme varčevalec, in tistimi, ki jih za posojilo plača posojilojemalec. Vendar pa nekateri posojilojemalci zaradi različnih razlogov ne morejo odplačati posojil. Banka mora zato skladno z bonitetno oceno posojilojemalca oblikovati ustrezne rezervacije. Izgube pritisnejo na kapital Za razliko od običajnih podjetij je v bankah kapital le manjši del sredstev (običajno okoli deset odstotkov). Takšno razmerje je vzdržno, saj banke vedo, da vsi varčevalci ne bomo istočasno dvignili svojih sredstev iz banke. Zato ima lahko banka v strukturi sredstev bistveno več dolgov kot podjetja. Vendar pa ima ta model vsaj eno nevarnost. Dolgoročno lahko dobro deluje le, če v gospodarstvu vladajo ugodne razmere: podjetja povečujejo prihodke in dobiček, zaposlenost narašča in podobno. Ko pa v gospodarstvu nastopi recesija, vse več posojilojemalcev ne more vrniti posojil, banka pa mora zavarovati svoj kapital in povečati rezervacije. To pa povzroči pritisk na njen dobiček, v skrajnih primerih lahko povzroči izgube in resno ogrozi kapitalsko ustreznost banke. Zakonodaja namreč določa, da mora kapital banke obsegati vsaj osem odstotkov vseh sredstev banke. Če banka posluje z izgubo, se kapital zniža, in na pomoč morajo priskočiti lastniki banke, ki vplačajo svež kapital, ali celo država, ki z delno nacionalizacijo pomaga banki preživeti težke čase. Zaradi omenjenih lastnosti je bančno poslovanje izrazito ciklična dejavnost. V času konjunkture banke dosegajo visoke in stabilne dobičke, medtem ko v času recesij in slabe likvidnosti finančnega sistema njihove delnice prve občutijo posledice. Leto dveh polletij Leto 2008 je bilo za banke leto dveh polletij. V prvem so banke na krilih ugodnih poslovnih pogojev hitro povečevale obseg poslovanja, ki se je odrazil v visokih letnih rasteh: obrestni prihodki treh največjih slovenskih bank (NLB, NKBM in Abanke) so se lani povečali za skoraj 30 odstotkov, medtem ko so prihodki iz opravnin zrasli za dobre tri odstotke. Slovenske banke so s tem po uspešnosti celo presegle druge banke, ki svoje storitve prav tako ponujajo na podobnih trgih (Erste Bank, Raiffeisen, Unicredit Bank in Societe Generale), katerih obrestni prihodki so zrasli za slabo petino. Slika pa se je povsem obrnila v drugi polovici leta, ko je finančna kriza počasi prehajala v krizo zaupanja in sprožila svetovno recesijo. Počasnejša gospodarska rast in dramatičen padec naložb sta zmanjšali potrebe po posojilih na eni strani, na drugi pa so se izjemno zaostrili pogoji za pridobivanje svežih sredstev na evropskem medbančnem trgu. Pri Raiffeisnu so na spletni strani zapisali: »V zadnjem četrtletju 2008 se trgi Srednje in Vzhodne Evrope niso več uspeli izogniti vplivom finančne krize. Položaj je bil še posebno resen oktobra in novembra, ko sta na poslabšanje najbolj vplivala visoka volatilnost menjalnih valutnih tečajev in strm padec gospodarske rasti v državah, ki so se do takrat krizi uspešno upirale.« Banke so odpisale dobičke Kljub dobremu poslovanju pa so banke lani poslovale z bistveno nižjim dobičkom kot prejšnja leta. Glavni razlog za to so bili visoki odpisi, ki so jih morale opraviti zaradi padajočih tečajev delnic. Banke imajo namreč portfelj vrednostnih papirjev, s katerim si zagotovijo dodatne likvidne in potencialno donosne naložbe. Ko vrednost teh naložb na borzi pade, mora banka zmanjšati njihovo vrednost v svoji bilanci ter posledično zmanjšati vrednost kapitala. Medtem ko so zgoraj omenjene tri domače in štiri tuje banke še v letu 2007 z različnimi naložbami v vrednostne papirje zaslužile dobre tri milijarde evrov dobička, so imele lani slabi dve milijardi evrov izgube iz istega naslova. Pri Erste Bank so morali samo zaradi izpostavljenosti vrednostnim papirjem Lehman Brothers in islandskim bankam odpisati čez 300 milijonov evrov ter kar 580 milijonov evrov naložb v prevzete banke na področju Vzhodne in JV Evrope. Podobno se je godilo tudi preostalim bankam in velika večina je v lanskem letu z dokapitalizacijo zbrala sveža sredstva in se tako pripravila na morebitne nove odpise v letošnjem letu. Slovenske banke so bile pri tem v podobnem položaju kot tuje. Zaradi splošne svetovne finančne krize kaj drugega tudi ni bilo mogoče pričakovati. Nizki dobički odpihnili dividende Poslovanje v pogojih finančne krize in recesije bankam oteži doseganje dobičkov. Tako ne preseneča, da so dobički sedmih bank, preučevanih v tem članku, lani v povprečju padli za 23 odstotkov v primerjavi z letom 2007. Prav vse banke z izjemo Societe Generale pa so lani poslovale z nižjim dobičkom kot leto pred tem. Pri francoski banki je pomemben razlog za to nizek dobiček leta 2007, ki je bil posledica izgub pri škandalu z neodobrenim trgovanjem z denvativi. Med šestimi bankami, ki so že objavile predlagane dividende, so le pri Raiffeisnu predlagali enake dividende kot v preteklem letu. Pri vseh drugih bankah se bodo delničarji morali sprijazniti z nižjimi dividendami. Pri zmanjšanju glede na predloge vodijo NLB (-93 odstotkov); Societe Generale (-83 odstotkov) in Unicredit Banka. Slednja denarnih dividend ne bo izplačala, pač pa bo delničarjem izdala nove delnice. Poleg nižjih dobičkov je na znižanje dividend vplivalo tudi povečanje števila delnic, ki je posledica lanskih dokapitalizacij. Banke bi tako za enako višino dividende morale nameniti več denarja kot leto prej. Prav tako pa se lahko vprašamo o smiselnosti izplačevanja visokih dividend, za katere banke v bistvu zberejo denar z dokapitalizacijo (denar se tako iz žepa vlagateljev prek banke vrača v žepe vlagateljev). Banka z največjim številom delničarjev v Sloveniji - NKBM je neformalno napovedala, da bo izplačala dividende skladno z dividendno politiko, kar pomeni, da bi izplačana dividenda padla za približno toliko kot dobiček banke - torej za polovico. Glede na številne lanske polemike o višini dividende verjetno tudi letos ta ne bo potešila apetitov malih delničarjev. A glede na trenutno stanje na trgu bi višje izplačilo dividend ob globoki in dolgi recesiji po nepotrebnem upočasnila prihodnji razvoj banke. Dolgoročno še vedno perspektivna panoga Od leta 2004 naprej lahko v Sloveniji opazujemo intenzivno povečevanje zadolževanja podjetij in gospodinjstev. Visoka rast gospodarske dejavnosti in pozneje sprejem evra sta omogočila rast zadolževanja, ki je po podatkih Banke Slovenije delež dolgov zasebnega sektorja v BDP povečal s 40 odstokov v letu 2004 na 80 odstotkov v letu 2008. Pri tem je pomembno, da enak kazalnik za evroobmočje znaša 140 odstotkov, kar nakazuje dober potencial za rast poslovanja bank po koncu sedanje finančne krize. Še nižji pa so primerljivi kazalniki v regiji JV Evrope, na katere se osredotočajo slovenske banke. Kljub sedanji finančni krizi, ki je prizadela tudi te trge, lahko upravičeno pričakujemo, da bo približevanje omenjenih trgov članstvu EU pozitivno vplivalo na ekonomski in politični razvoj regije, ki se bo med drugim kazal tudi v hitrem razvoju finančnih storitev. Pri Erste Bank so o tem zapisali: »Naše osredotočanje na Srednjo in Vzhodno Evropo je bila in bo zaradi tako imenovanega učinka dohitevanja prava usmeritev banke.« Lastniki bančnih delnic si zato lahko obetajo boljše čase, a šele takrat, ko bo svetovna recesija pri koncu in bodo podjetja in gospodinjstva lahko vračala posojila in si bodo dokončno opomogli tudi delniški trgi. Simon Mastnak, Masset Consulting

Medij: Delo - FT
Avtorji: Mastnak Simon
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 04. 05. 2009
Stran: 7