Večer, 24.01.2014
Banka Slovenije skriva podatke Odločbe o razlastitvah pri lanskih dokapitalizacijah državnih bank centralna banka skriva celo pred razlaščenci IRENA FERLUGA Skrivanje podatkov pred davkoplačevalci v državnih družbah se ob sklicevanju na bančno tajnost nadaljuje kot po tekočem traku. Najprej je besedo snedla slaba banka, ko je napovedala objavo seznama slabih terjatev, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM, in sicer takoj po tem, ko naj bi bili banki o tem obvestili podjetja, nato je bančna tajnost prevladala pred javnim interesom pri sodnem procesu proti nekdanjemu predsedniku NKBM Matjažu Kovačiču, včeraj pa je še Banka Slovenije razkrila le dele odločb, s katerimi je razlastila imetnike podrejenih obveznic in delnic NLB in NKBM.
In to ne glede na to, da gre za državni družbi, dokapitalizirani z davkoplačevalskim denarjem. Centralna banka je z decembrskimi odločbami razlastila prejšnje lastnike bank, z državno dokapitalizacijo pa je banke ponovno podržavila. Včeraj je postalo jasno, da niti zainteresirani razlaščenci ne smejo videti celotnih pogodb, s katerimi so ostali brez vloženega denarja v banke. V NKBM je konec leta 2007 z nakupom delnic vložilo svoje prihranke več kot sto tisoč državljanov, zdaj pa ne smejo izvedeti, na osnovi kakšnih podatkov so ostali brez vložka, ki je pri ceni delnice padel od začetnih 27 evrov na deset centov, ko je 2. decembra 2013 Ljubljanska borza ustavila trgovanje s to delnico. Časnik Finance je včeraj objavil dele odločb o izrednih ukrepih, s katerimi je Banka Slovenije 17. decembra lani izničila osnovni kapital bank in ga hkrati povečala z vplačilom države. Odločbe so namreč v velikem delu kar prekrite, tako da relevantnih podatkov ni videti. Pri NLB, NKBM in Abanki je z odločbo o izrednih ukrepih Banka Slovenije osnovni kapital spustila na nič, ni pa jasno razvidno, ali do nič ali je šlo celo za negativen kapital. Pri NKBM je šlo za izničenje 143,225.272 evrov osnovnega kapitala in obveznosti banke do imetnikov treh različnih vrst obveznic v skupni vrednosti skoraj 56 milijonov evrov s pripadajočimi obrestni. Celotni kapital NKBM je po podatkih bankinega poslovnega poročila konec septembra 2013 znašal 245,68 milijona evrov. Če ni v treh mesecih skopnel, zakaj ga je bilo treba izničiti, ne razumejo niti izkušeni bankirji. Država je 18. decembra lani v NKBM vplačala 870 milijonov evrov in dobila 10 milijonov novo izdanih delnic po 15 evrov za delnico. S tem se je osnovni kapital banke povečal od nič na 150 milijonov evrov, razlika 720 milijonov evrov je šla verjetno v rezerve banke, česar zaradi skritih delov odločbe ni mogoče preveriti, ob tem da je država v bistvu za delnico NKBM plačala 87 evrov. Ali so bile torej izničene tudi vse prejšnje rezerve banke, ki poleg številnih drugih postavk sestavljajo celotni kapital? Nad ravnanjem Banke Slovenije zaradi prekrivanja delov objavljenih odločb so ogorčeni v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), kar imenujejo "škandalozno norčevanje". "Tistim razlaščenim imetnikom obveznic, ki so od Banke Slovenije na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali vpogled v odločbe o razlastitvi, so v odločbah prekrili vse številske podatke o poslovanju bank, vključno z višino kapitala banke na dan razlastitve, brez česar je nemogoče dokazovati upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa, neznanka pa ostaja tudi datum, na katerega je bil kapital izračunan," so zapisali v združenju. Enako nesprejemljivo je, da je centralna banka odločbe posredovala po izteku 30-dnevnega roka za vložitev upravnega spora.
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 24. 01. 2014
Stran: 3