Podlago za svojo oceno Kapitalska družba ni razkrila, sklepamo pa lahko, da sta nanjo vplivala zlasti dva dejavnika. Prvič razkritje, da so družbe iz sistema Pivovarne Laško podjetjem, prek katerih Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, do konca marca posodile že 84 milijonov evrov. Ker so ta posojila, ki so bila dejansko namenjena Šrotovi lastniški konsolidaciji, slabo zavarovana, je vprašanje, koliko bi proizvodna podjetja sploh lahko iztržila v primeru stečaja Infond Holdinga. In drugič, da se mali delničarji Mercatorja pripravljajo na vložitev tožbe proti Skupini Pivovarna Laško in Infond Holdingu zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi neobjave prevzema Mercatorja. Po Šrotu Dušan Zorko? Finančna situacija močno prezadolženega Infond Holdinga seje zaostrila junija po odločitvi NLB, da mu ne podaljša 130 milijonov evrov kratkoročnega posojila. Ker ji Infond Holding posojil ni uspel poplačati, je NLB začela s postopkom prodaje delnic, s katerimi so bila zavarovana posojila, torej desetine Mercatorja in skoraj četrtine Pivovarne Laško. NLB so se odločile slediti tudi druge banke, ki so se po naših informacijah že dogovorile, da Infond Holdingu v sedanjih nejasnih razmerah ne bodo več podaljševale kratkoročnih posojil (ob koncu leta 2008 je sedmim domačim bankam po naših informacijah skupaj dolgoval več kot 260 milijonov evrov). Vendar banke za zdaj še niso začele z unovčevanjem svojih zavarovanj, torej delnic in deležev, s katerimi so zavarovana posojila, kar bi Infond Holding takoj pahnilo v insolventne postopke. Da bi se tem postopkom izognili, so banke po trditvah naših virov pripravljene na poskus prostovoljne poravnave. Toda banke od Boška Šrota v zameno za finančno reorganizacijo, s katero bi se izognili stečaju, najprej zahtevajo, da se odpove vodenju Pivovarne Laško. Na njegovem mestu želijo človeka, ki mu zaupajo, največkrat omenjajo direktorja Pivovarne Union Dušana Zorka. Ker so se banke iz za zdaj neuspešnega poskusa sanacije Istrabenza veliko naučile, zlasti, da se je vsak poskus reševanja razumel kot poskus reševanja Igorja Bavčarja kot posredno četrtinskega lastnika Istrabenza, se želijo z novim človekom na vrhu Laškega izogniti najprej pritiskom politike in javnosti, da rešujejo tajkune. V naslednji fazi želijo banke kot ekonomske lastnice Infond Holdinga začeti upravljati tudi premoženje na način, da se prek prostovoljne poravnave pripravi načrt postopne odprodaje premoženja za poplačilo dolgov v petih letih. Glede na visoko zadolženost Infond Holdinga ni pričakovati, da bi Boško Šrot prek podjetij Center Naložbe in Kolonel lahko dolgoročno ostal njegov lastnik. Koliko kratkoročnih posojil mu je v tem času zapadlo in ali je NLB sledila še katera banka, v Infond Holdingu ne razkrivajo. Na vprašanje, ah so ze sprožili postopke po insolventni zakonodaji, so odgovorili nikalno, iz česar je mogoče sklepati, da druge banke še niso začele unovčevati zavarovanj za zapadla posojila. Banke čakajo na unovčitev zavarovanj Kot smo že poročali, pa je Infond Holding pred tednom dni banke upnice pozval k skupni prodaji delnic in deležev, s katerimi so zavarovana njegova posojila. Opozoril jih je, da bi v primeru prenizkih kupnin družba utrpela veliko škodo, saj bi morala zaradi popravkov vrednosti naložb razglasiti postopke po insolventni zakonodaji. Poleg tega je opozoril, da njegovi upniki niso samo banke in da bi lahko bili ti upniki v primeru, če bi banke za njegove naložbe premalo iztržile, oškodovani. Čeprav po naših informacijah tega ni izrecno zapisal, lahko sklepamo, da je pri nebančnih upnikih Infond Holding namigoval prav na proizvodna podjetja iz laškega sistema, ki so mu v zadnjih letih posodila na desetine milijonov evrov. Po neuradnih informacijah sta se pri tem najbolj izpostavili Pivovarna Union in Radenska, pri čemer naj bi prva podjetjem, prek katerih Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, posodila okoli 50 milijonov evrov. Kako se bo Boško Šrot odzval na zahtevo bank, lahko samo ugibamo, časa ima na voljo menda zelo malo. V primeru, da jih bo zavrnil, lahko pričakujemo, da bodo banke nemudoma unovčile zavarovanja za posojila, ni pa izključeno niti, da posojil ne bodo več obnavljale pivovarnama Laško in Union ter Radenski in Fructalu. Posledično bo to prineslo začetek postopkov za prisilno poravnavo oziroma stečaj in razprodajo Infondovih naložb, torej četrtine Mercatorja in več kot polovice Pivovarne Laško, za proizvodna podjetja pa bi to pomenilo najmanj velike finančne težave. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana. rankov@dnevnik. si Če se želi Boško Šrot izogniti agoniji, v kakršno je Istrabenz pahnil Igor Bavčar, bo moral najprej odstopiti z mesta predsednika uprave Pivovarne Laško. Preden se dogovorijo o finančni reorganizaciji Infond Holdinga, prek katerega Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, se želijo namreč banke izogniti pritisku politike in javnosti, da rešujejo njegovo lastništvo pivovarne. Bo NLB ustavila postopke prodaje Mercatorja? NLB je sicer že začela s postopki prodaje delnic, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja posojila, toda v primeru, da bi se banke dogovorile za prostovoljno poravnavo, ni izključeno, da NLB postopkov prodaje ne bo ustavila. Kot je znano, so namreč dogovore med bankami upnicami Istrabenza poleg tega, da se Igor Bavčar ni želel umakniti iz uprave, najbolj zapletle enostranske poteze posameznih bank upnic, ki so se odločile za prekinitev repo pogodb in so s tem postale lastnice pomembnega dela Istrabenzovih naložb. Druge banke so namreč s tem postavile v neenakopraven položaj in otežile dogovore o prostovoljni poravnavi.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 14. 07. 2009
Stran: 17