Odštevanje za Mesno industrijo Primorske Pri spreminjanju bančnih terjatev v lastniški delež postavljajo kot pogoj poroštvo države, država pa zahteva zamenjavo vodstva Mipa in zavarovanje poroštva Ljubljana, Nova Gorica - Tudi po včerajšnjem sestanku konzorcija bank upnic, katerih vodstva že (pre)dolgo stikajo glave za reševanje svojih finančnih vložkov v Mesni industriji Primorske, še ni dokončnega odgovora, kaj bodo storile. Usoda podjetja, ki »zdaj živi kot riba na suhem«, kot je po včerajšnji skupščini Mipa dejal koordinator skupine Mip Vojko Volk, pa je ne le iz dneva v dan,

ampak zdaj že iz ure v uro bolj negotova. Včeraj so namreč novogoriški tovarni zaradi neplačanega računa 17.000 evrov za nekaj časa prekinili preskrbo z vodo. Na skupščini družbe, sklicani zaradi imenovanja posebnega revizorja za pregled nekaterih poslov od leta 2004 dalje (da bi razjasnili očitke v zvezi z menedžerskim prevzemom), kar so zahtevali mali delničarji, so imenovali murskosoboško revizijsko družbo AuditCo. Pregledala bo posle Mipa z družbami, ki so kapitalsko povezane ali so to po lastništvu fizičnih oseb (vodilnih v Mipu). Kot je znano, imajo družbe Eurovit, Vita Commerce in Vita Holding, v katerih ima lastniške deleže družina Volk, v lasti okoli 42 odstotkov Mipa. »Revizorska hiša, ki je bila imenovana na podlagi najboljše ponudbe, bo zahteve malih delničarjev realizirala in tudi ugotovila, zakaj so bile določene poslovne operacije potrebne za razvoj družbe MIP,« so zapisali v uradnem sporočilu po končani skupščini. Sklep, ki so ga sprejeli na skupščini, predvideva revizijo pridobivanja lastnih delnic med letoma 2004 in 2008 ter posle z nekaterimi delničarji in po besedah predstavnika nekaterih malih delničarjev na skupščini Petra Fingušta tudi prodajo znanja izdelave mortadele v Romunijo. Po njegovih besedah so mali delničarji prepričani, da je bil sklic skupščine neracionalen in nepotreben, saj je novogoriško okrožno sodišče deloma ugodilo tožbi malih delničarjev za imenovanje revizorja za nekatere posle Mipa od leta 2003 dalje, a sklep še ni pravnomočen. Sicer pa bi bil stečaj Mipa za male delničarje najslabša rešitev, saj bi izgubili svoje premoženje, zato je v njihovem interesu, da Mip preživi. Agonija Mipa zaradi likvidnostnih težav je po neuspešnih poskusih dokapitalizacije dosegla vrh. Zablokirani računi in zaseženi prilivi kupcev izdelkov Mipa onemogočajo plačevanje zapadlih računov za elektriko, plin, vodo; 750 zaposlenih v skupini je že dva meseca brez plače. Mip brez denarja in proizvodnje »proizvaja« le stroške, teh je v skupini za vsak mesec čez milijon evrov, za nadaljevanje proizvodnje in ohranitev trgov bi zdaj nujno potrebovala 12 milijonov evrov, samo družba Mip pa okrog pet milijonov evrov. Uprava Mipa je, potem ko je zaradi občutne razlike med prvotno in poznejšo, zavezujočo ponudbo propadel poskus za lastniški vstop Panvite, konzorciju bank upnic predlagala konverzijo terjatev v večinski (več kot 75-odstotni) lastniški delež, pa tudi umik sedanjega vodstva s položajev. Njihovega odgovora še ni. Po neuradnih podatkih pa se banke upnice na čelu z Abanko Vipa nagibajo prav k tej rešitvi, saj bi sicer same preveč izgubile. Za ta korak pa naj bi se odločile ob ustreznem poroštvu države, natančneje ministrstva za gospodarstvo. Na vprašanje Dela v zvezi s tem so z ministrstva včeraj odgovorili, da so pripravljeni ukrepati s podelitvijo poroštva ob izpolnitvi naslednjih pogojev: da banke spremenijo svoje terjatve v lastniške deleže in pridobijo ustrezno večino; da se zamenja uprava, ki je podjetje pripeljala v nastali položaj (slabo poslovodenje, izčrpavanje podjetja z menedžerskim odkupom); da je poroštvo, ki bi ga dalo ministrstvo, ustrezno zavarovano, tako da bi v primeru neuspešne sanacije država lahko sredstva davkoplačevalcev pridobila nazaj. Marjeta Šoštarič



Medij: Delo
Avtorji: Šoštarič Marjeta
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 03. 2009
Stran: 15