korporativnoupravljanje pri Organizaciji za sodelo-vanje in razvoj (OECD). "Vse finančneinstitucije seveda niso v težavah, saj sobile mnoge na krizo pripravljene in sojo tudi dobro preživele. Ampak kaj ješlo narobe v tistih, ki jim ni uspelo?"se je vprašal Kirkpatrick in ugotovil,da je treba razloge iskati v plačnih si-stemih, računovodskih standardih inslabem upravljanju s tveganji ter neu-činkovitem nadzoru upravljanja pod-jetij. Nadzor nad računovodskofunkcijo in upravljanjems tveganji____________"Velike napake so bile storjene, ko jenadzorna funkcija v upravnih in nad-zornih odborih opustila nadzor, ko vupravah bodisi ni bilo direktorja, odgo-vornega za upravljanje s tveganji, ta niimel dovolj pristojnosti - kot na primerv Societe Generale ali v UBS - ali pa upravljanje s tveganji ni bilo integrira-no v dmge poslovne funkcije," je ugoto-vil Kirkpatrick. Govoril je o popolnemzlomu sistemov upravljanja s tveganji,ki so se zgodili, ker v mnogih instituci-jah nihče ni vedel, kaj se sploh dogaja."Zato je to pomembna tema v sklo-pu korporativnega upravljanja m po-stavlja tudi vprašanje, kaj se dogaja znadzorniki. To so pogosto nepravi, ne-kompetentni Ijudje s pomanjkljivimifinančnimi izkušnjami. Vtako uprav-Ijanih organizacijah lahko generalni di-rektorji dominirajo in vodijo po svoje.Tako je bilo, na primer, v Citibank m vfinančnem podjetju UBS."Načela korporativnega upravlja-nja, ki so jih ob sodelovanju šestdese-tih držav, članic in nečlanic, pripraviliv OECD in naj bi kot globalna pravilaigre služila zagotavljanju globalne fi-nančne stabilnosti, naj bi odgovarjalatudi vprašanja, kot je, kakšen nadzor-ni odbor sploh lahko nadzira velike inkompleksne organizacije: "Priporoča-jo, da naj bo v enotirni upravi dovoljnadzornikov, ki so zmožni neodvisnepresoje o tistih funkcijah podjetja, vkaterih lahko pride do nasprotja interesov. To so, na primer, računovod-ska funkcija ali upravljanje s tveganji.Skratka, tista področja, kjer Ijudje n&morejo sami nadzirati svojega dela."Državaje zelo konflikten lastnikOb aktualnem dogajanju na finančnihtrgih pa po Kirkpatrickovih besedahna področju korporativnega upravlja-nja izstopajo še nekateri veliki trendi.Na primer spremembe v naravi inve-stitorjev. "Zadnjih dvajset let upadaštevilo malih delničarjev. Stvari vsebolj 'jemljejo v roke' institucije. V ZDAje že 76 odstotkov lastništva v njiho-vih rokah! Drugod je podobno. In vseveč teh institucij je v lasti tujcev. Takš-ne investitorje pa zanimajo predvsemdividende m so manj aktivni. To je po-membno, ker spreminja tudi naravodela upravnih in nadzornih odborov.Kar naenkrat imajo namreč opravka z različnimi tipi investitorjev, za kate-re nikoli ne vedo, kako se bodo na toodzvali."Porast državnega lastništva v pod-jetjih je drugi izraziti trend. Kar petizmed petnajst največjih na svetu jihje v (večinski) lasti držav. "In v prihod-nosti se njihov delež zanesljivo ne bozmanjšal, le še raste lahko," je razmiš-Ijal Kirkpatrick in dodal, da je to raz-log, da se moramo s takšnimi podjetjiposebej ukvarjati. OECD je že sprejeltudi vodila za upravljanje podjetij v(večinski) državni lasti. "Pri teh mora-mo biti vedno v skrbeh, ali so lastni-ki politično motivirani, ali so dovoljaktivni. Dogaja se namreč, da prevla-dujejo lokalni in politični interesi, da podjetja propadajo ali da zahtevajood države močne finančne podpore.Vsak hip lahko neki minister zahteva,da se v podjetju nekaj naredi, nakarpride drugi in zahteva spet nekaj dru-gega. Država tako ni normalen, ampakmočno konflikten lastnik, uprave panemalokrat sploh ne vedo, zakaj sotam in komu naj služijo."Vse našteto Slovenijo, ki je med kan-didatkami za članstvo v OECD, sevedazadeva, zlasti ker k nam prihajajo tujiinvestitorji in naša podjetja gredo natuje trge. "Dejstvo, da je za majhno slo-vensko gospodarstvo značilno zelokoncentrirano lastništvo in da ima v njenem gospodarstvu preko lastništvavpodjetjih zelo pomembno vlogo drža-va, odpira posebno vrsto vprašanj. Na-čela in vodila OECD je mogoče prenestitudi sem," je sklenil Grant Kirkpatrick,ki sicer ne nasprotuje koncentrirane-mu lastništvu; verjame namreč, da jelahko močan lastnik, večinski delni-čar, zelo pomemben. A ker ima tuditovrstno lastništvo svoje slabosti, mo-rajo države vzpostaviti močna pravila,zlasti glede tem, kot so prenos lastništ-va na povezane osebe, nasprotje intere-sov in zaščita manjšinskih delničarjev.V praksi države teh regulativ običajnonimajo.

Medij: Večer
Avtorji: Ferk Lidija
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 10. 2008
Stran: 13