da so »o pretvorbi terjatev opravili pogovore z večjimi upniki družbe« in da so se na predlog odzvali zgolj v Centru Naložbah. Ta trditev po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati včeraj, ne drži. V državni NKBM in Probanki so nam včeraj uradno zanikali, da so se z Infondom Holdingom pogovarjali o pretvorbi terjatev v kapital družbe. »Naša poslovna politika ni konvertiranje dolžniško-upniških razmerij v lastniške deleže, zato o možnosti, da bi terjatve Infonda Holdinga ali katerega koli drugega upnika pretvorili v kapitalski delež, nismo nikoli govorili,« je za Dnevnik povedala članica uprave Probanke Milana Lah. Iz NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, pa so nam sporočili, da »pogovorov z Infondom Holdingom v smeri spreminjanja terjatev ni bilo«. Po neuradnih informacijah tudi v NLB niso dobili ponudbe za pretvorbo 130-milijonskega posojila, ki se izteče čez slab mesec, v lastniški delež. Tega nam včeraj pozno popoldne pri direktorju Infonda Holdinga Matjažu Rutarju ni uspelo preveriti. Prav naštete banke so po naših informacijah največje upnice Infonda Holdinga. Samo domačim bankam je bil Infond Holding konec lanskega leta dolžan kar 283 milijonov evrov, še za dodatnih 113 milijonov evrov pa ima najetih posojil pri podjetjih, med njimi tudi pri Centru Naložbah. Če bi NLB Infondovo ponudbo zavrnila, bi zelo verjetno ravnala v nasprotju s »protitajkunskimi« sklepi vlade. V tem primeru ne bijmogla računati niti na vključitev v državno jamstveno shemo, ki bi ji omogočila zadolževanje v tujini in prevzemanje kreditnih aktivnosti pri podjetjih. Iz največje državne banke, ki jo vodi Draško Veselinovič, so nam včeraj sporočili le, da »so načelno zadržani do vstopa v lastništvo podjetij in praviloma pride v poštev, ko so vse druge možnosti izčrpane«. Na vprašanja, povezana s poslom, uradno niso želeli odgovoriti. Ob tem velja opozoriti, da bi NLB v primeru pretvorbe celotne terjatve v kapital postala večinska, najmanj 52odstotna lastnica Infonda Holdinga, ki obvladuje večinski delež Pivovarne Laško in kontrolni sveženj delnic Mercatorja. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je zaradi nedavnega reprogramiranja posojila Infondu zagrozil z odstopom, včeraj nove, domnevno zamujene priložnosti za »razlastitev« Boška Šrota ni želel komentirati. Priznal pa je, da zanjo, če trditev Infondove uprave morebiti drži, »ni vedel«. Da je Infond Holding, ki je s 54 milijoni evrov kapitala na robu insolventnosti, finančno krizo izkoristil za »dokončno rešitev« vprašanja lastništva, bi lahko dokazovali še dve dejstvi. Prvič, družba Center Naložbe bo v lastniški delež pretvorila le terjatve novejšega datuma, ki izhajajo izpred manj kot dveh mesecev. Iz tega je namreč mogoče sklepati, da so v družbi, ki jo prek podjetja Kolonel obvladuje Srot, Infondu Holdingu več kot 50 milijonov evrov posodili le zato, ker so vedeli, da bo ta znesek »končal« v lastništvu Infonda. In drugič, družba Center Naložbe bo po pretvorbi terjatev presegla 90odstotni lastniški prag, ki ji omogoča iztisnitev malih delničarjev. primoz.cirman@dnevnik.si matjaz.polanic@dnevnik.si Večji mali delničarji še ne vedo, kako bodo glasovali Zadnje skupščine Infonda Holdinga, ki ima več kot 33.000 delničarjev, so se poleg največjega udeležili le še trije delničarji, od tega dva iz novinarskih vrst. Vlado Jančič, predsednik uprave Publikuma, ki ima v lasti 0,11 odstotka Infonda, pravi, da še niso oblikovali stališč za skupščino, zato še ne ve, kako bodo glasovali na njej. Podobno pravi tudi izvršna direktorica GBD Skupine Ani Klemenčič. »Predlagano dokapitalizacijo še preučujemo, vendar pa smo prepričani, da naš 0,04-odstotni delež v Infondu Holdingu ne bo pomembneje vplival pri odločanju na skupščini družbe,« pa so nam povedali v Savi. V Unicredit Banki Slovenija niso želeli odgovoriti na naša vprašanja, češ da z delnicami Infonda Holdinga ne trgujejo za svoj račun, podatki, ki se vežejo na poslovanje njihovih strank, pa so poslovna skrivnost. Le malo možnosti pa je, da bodo dokapitalizaciji nasprotovale družbe Mirjane Sobočan (Mi-Sob, Agroservis, Avto Ares in A Servis), ki v zadnjih tednih pospešeno kupujejo delnice Infonda Holdinga, tudi v preteklosti pa so odigrale vidno vlogo pri konsolidaciji lastništva Centra Naložb in Infonda Holdinga. Brez glasu bo na skupščini Fructal, ki je za slabih šest milijonov evrov kupil 6,7 odstotka Infonda Holdinga. Njegove delnice namreč nimajo glasovalnih pravic, saj gre v primeru Fructala dejansko za pridruženo družbo Infonda Holdinga. Ali javnost in delničarje Infonda Holdinga zavajajo banke ali direktor Infonda Holdinga Matjaž Rutar (v ospredju, zadaj pravni zastopnik Pivovarne Laško Stojan Zdolšek in njen generalni direktor Boško Šrot)? Medtem ko Rutar trdi, da se je o dokapitalizaciji Infonda pogovarjal tudi z bankami, so v NKBM in Probanki to včeraj zanikali. Neuradno Infondove ponudbe niso dobili niti v NLB.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 05. 2009
Stran: 20