Istrabenz trenutno nima dovolj premoženja, da bi poplačal vse dolgove družbe. Konec septembra je imel za 160 milijonov evrov kratkoročnih posojil in 374 milijonov evrov dolgoročnih posojil ter vsak mesec za plačilo obresti porabi okoli 2,5 milijona evrov. V zadnjem lanskem četrtletju se mu je premoženje zaradi padca vrednosti delnic Petrola in Mercatorja zmanjšalo za 85 milijonov evrov, tudi s prodajo Droge Kolinske (postopek že poteka, a je po zadnjih Bavčarjevih napovedih, potem ko so mu banke začasno zamrznile obveznost plačevanja posojil, zamrznjen) pa bi vpisal med 20 in 50 milijoni evrov kapitalske izgube. Odpise bi moral Istrabenz delati tudi ob morebitni prodaji dejavnosti turizma, ki ga Istrabenz v izkazih vrednoti na okoli 90 milijonov evrov. Morebitni kupci bi se med premoženjem '•■'}', lav-* 7" * ' ?Wf$* Istrabenza bolj zanimali le za tri energetske družbe, kjer je delež Istrabenza vreden okoli 40 milijonov evrov. Vse to neposredno vpliva na zmanjšanje kapitala delničarjev, ki je bil konec septembra vreden le še 136 milijonov evrov. Morebitni stečaj Istrabenza sicer ne bi povzročil nobenih večjih socialnih težav, poslabšala pa bi se posojilna sposobnost bančnega sistema, ki je zaradi finančne krize in posojil tajkunom že tako izjemno slaba. Seveda bi vse izgubili delničarji, največji med njimi je Petrol. Ta naložbo v Istrabenz zaradi večjega lastniškega deleža šteje kot pridruženo družbo, spremembe tečaja delnic Istrabenza zato zdaj ne vplivajo na poslovni izid. Ob stečaju Istrabenza bi to Petrolu zmanjšalo premoženje za 13 odstotkov in pobralo štiri letne dobičke skupine. Kapital delničarjev bi se zmanjšal za kar 36 odstotkov. Bavčarjevi grehi Zakaj bi lahko delničarji Istrabenza tožili Bavčarja in Kosrnino? Bavčarje leta 2007 sedem mesecev skrival, da je posredni lastnik četrtine Istrabenza, nato še dva meseca, da je s Stanetom Valantom iz NFD Igor Bavčar se je v Istrabenzu zaplezal, njegov prvi nadzornik mu je »držal štango«. Bosta morala plačati? podpisal delničarski sporazum. Bavčarje v osnovi Istrabenzov insajder, saj ima kot predsednik uprave dostop do vseh podatkov o poslovanju. Gre tu za zlorabo cenovno občutljivih informacij in kršitev kodeksa javnih delniških družb, ki nalaga, da morajo insajderji nakupe delnic družb, ki jih vodijo, nemudoma sporočiti Agenciji za trg vrednostnih papirj ev (ATVP) in j avnosti? Bi lahko delničarji Bavčarja tožili zaradi velikega zadolževanja holdinške družbe (konec lanskega devetmesečja je Istrabenz imel skoraj milijardo evrov dolga), ki ga družba zaradi slabih razmer na bančnih in finančnih trgih ne more servisirati? Kaj pravi zakonodaja? Odškodninsko odgovornost ureja zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 263. in 264. členu. Prvi člen predpisuje, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog »ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika«. Kaj to pomeni v praksi? »Uprava mora narediti vse, da zavaruje svojo družbo, tudi pred nepredvidljivimi dogodki. Če bi denimo v neki družbi zapadlo plačilo 10 milijonov dolarjev plačila med dogodki 11. septembra, ko je dolar po terorističnem napadu na WTC precej padel, pa uprava posla ne bi zavarovala pred valutnim tveganjem, je že odškodninsko odgovorna za razliko, ki je pri tem nastala,« razlaga Dušan Jovanovič iz Združenja članov nadzornih svetov (ZČNS). »Če se v postopku izkaže, da si le pomislil na neki ukrep, a tega nisi storil, je za toženega poslovodjo že problem.« Pri tem opozarja, da se pri dokazovanju odškodninske odgovornosti uporablja obratno dokazno breme, kar v bistvu pomeni, da mora obtoženi poslovodja dokazati, da ni kriv, torej, daje naredil vse, kar bi moral. »Pri tem tudi ni pomembna predizobrazba, o čemer je pred leti tekla debata. Skratka, gospodarstvenik ima lahko tudi nedokončano osnovno šolo, a se na to ne sme izgovarjati oziroma trditi, da nečesa, kar bi v enakem primeru storili bolj izobraženi kolegi, ni vedel,« pravi Jovanovič. Člani poslovodstva, tudi nadzorniki, so solidarno odgovorni za škodo, ki je nastala pri njihovem delu. »Nelogično bi bilo, da denimo nadzorniki ne bi odgovarjali za članom uprav dokazano škodo,« pravi sogovornik. Tožbo zaradi povzročene škode do poslovodstva vedno dokazuje družba, ki v primeru dokazane škode dobi tudi odškodnino. Tožbo za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva lahko sicer sproži vsak delničar ali upnik. Taka je teorija, toda »Da bi posamezni delničar poslovodst vo tožil tudi za škodo, povzročeno njemu, je bolj teorija kot resnična možnost v praksi Dokazati bi moral, daje padec vrednost: njegovega deleža v družbi, za kar bi moralo biti krivo poslovodstvo, ne tržne razmere, ogrozil že prej dogovorjene vezane posk,« meni Jovanovič. Zakaj se v praksi zatakne Po zakonu poslovodstvo ni odškodninsko odgovorno, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji aia zakonitem skupščinskem sklepu. Topa :ie velja tudi za posle, ki jih je odobril nadzorni svet ali upravni odbor. A v praksi nastopijo težave. »Pri nas so problem že sodni zaostanki. Zakaj so tožilci in sodišča, v ZDA tako uspešni pri tovrstnih primerih? Zato ker je raven njihovega znanja visoka, pri nas pa so ne en, temveč 10 korakov za storilci dejanj,« razlaga Jovanovič. »Je pa res, da obstaja, in v preteklosti se je to že dogajalo, tudi nevarnost 'plenilskih delničarjev', ki s tovrstnimi tožbami le Grešila sta, ko to še ni bil greh Nakatera dejanja Igorja Bavčarja In Boška Šrota so postala nezakonita šele z lanskimi spremembami zakonov. m vita Cajnko Javornlk So bila dejanja Igorja Bavčarja, Boška Šrota, Marjana Kramarja ter njihovih nadzornikov nezakonita in jih zato lahko doleti odškodninska ali celo kazenska odgovornost? Nekaj vprašanj smo postavili strokovnjaku za korporativno odgovornost Borutu Bratlnl z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. V katerih primerih lahko direktor aU nadzornik tudi kazensko odgovarja za svoje poslovne poteze? V skrajnih primerih se lahko pri članih organov vodenja ali nadzora pojavijo tudi elementi kaznivih dejanj, ki Jih natančneje določa novi kazenski zakonik (KZ-1) v posebnem poglavju Kazniva dejanja zoper gospodarstvo (členi 225 do 250). Nekaj najznačilnejših kaznivih dejanj: lažni stečaj, oškodovanje upnikov, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, preslepitev kupcev, ponareditev ali uničenje poslovnih listin, zloraba notranje Informacije, zloraba trga finančnih instrumentov in ne nazadnje najpogosteje uporabljeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240, člena KZ-1, ki se glasi: »Kdor pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti, prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, se kaznuje z zaporom do petih let.« V morebitnem izsiljujejo. Nemalokrat so želeli le iztržiti premoženjsko korist, denimo, da so umik tožbe pogojevali z odkupom svojega deleža za bajno vsoto,« opozarja sogovornik. Dokazanih primerov odgovornosti poslovodstva je bore malo, ena redkih je na primer še sveža obsodba primorskega gospodarstvenika Danila Pinesa, nekdanjega direktorja in solastnika družbe Inde, ki gaje sodišče spoznalo za krivega več kaznivih dejanj in ga celo obsodilo na kazen sedem let in pol zapora. V kazenskih primerih je težava tudi ta, da se mora toženemu dokazati naklep - torej, daje družbo v slab položaj spravil namenoma. To dokazati, meni Jovanovič, pa je skoraj utopično. Gospodarski minister Matej Lahovnik je pred kratkim v pogovoru za Finance napovedal spremembo zakona, po kateri za uveljavitev kazenske odgovornosti ne bi bilo več njuno dokazati naklepa. Naj se Bavčar boji Petrolove tožbe? Niti ne. Zahteva po reviziji je nekakšen prvi korak v postopkih dokazovanja odškodninske in kazenske odgovornosti poslovodstva. Kaj Petrol, kije za nakup tretjine Istrabenza jeseni 2007 porabil skoraj 200 milijonov evrov, očita Bavčarju? V svojih dveh zahtevah po uvedbi posebne revizije poslovanja Istrabenza od leta 2004 do uvedbe postopka (zahtevi je vložil na lanskih avgustovski in decembrski skupščini, kjer zaradi Bavčarjevega obvladovanja Istrabenza ni uspel) je Petrol naštel številne finančne transakcije, predvsem z delnicami, ki so bile v lasti Istrabenza. Bi lastniki Istrabenza Bavčarja lahko tožili, ker je jeseni 2007 po tisoč evrov za lot (kar je bilo več od tedanje tržne vrednosti delnice na borzi) kupoval delnice Petrola? »Težko,« pravi Jovanovič, »ker so posli z vrednostnimi papirji po naravi tvegani, uprava Istrabenza pa bi se lahko izgovorila na to, da takšnih borznih padcev pač ne bi mogla predvideti. Občutek imam, da bo v morebitnih primerih tožb pri kateri koli družbi financ-Tudi nebavčarji, pozor! ZČNS je svoje člane nedavno posebej opozoril, Zahtevki: do spodnjic, več pa ne da morajo v času finančne krize še bolj skrbno Poslovodstvo je po zakonu za upravljanje in nadnadzorovati družbe v smislu zakona o financ- zorovanje družbe odgovorno z vsem svojim prenem poslovanju podjetij. Ta namreč nalaga moženjem. Teoretično to pomeni, da jih lahko veliko odgovornost za spremljanje likvidnostne oškodovanec ob uspeli tožbi sleče do spodnjic. in solventne sposobnosti družb ter pravočasno Pa je to tudi realno? Koliko lahko ob tožbi za ukrepanje. Ali to pomeni, da morajo biti seje NS odškodninsko odgovornost iztoži vlagatelj, če bi sklicane večkrat, kot smo bili to navajeni doslej? sodišče, če smo nekoliko cinični, ob čudežu izre-»Niti ne, bi se pa predsednik uprave in nadzor- klo potrditno sodbo? »Vsekakor največ škodo, nega sveta družbe, predvsem imam v mislih ki jo lahko resnično dokažemo. Sodišče lahko finančne holdinge, morala slišati vsaj enkrat, če tudi ob dokazani škodi dosodi nižji odškodninne dvakrat na dan. Če insolventnost ugotovijo le ski zahtevek, ki gre tako ali tako družbi, ki jI je dan ali teden dni po tistem, ko dejansko nastopi, poslovodstvo povzročilo škodo. Potem je tu tudi je vodstvo že odškodninsko odgovorno,« pravi vprašanje plačila sodnih stroškov, ki jih plača Dušan Jovanovič z ZČNS. tista stran, ki Izgubi,« meni Jovanovič. VAmartklBapozakomiSarbanaa(May lahko managar za škodljiva potaza kaznuj* i do 20 lati zapora In do 5 milijoni dolarjev kazni, pravi strokovnjak za korporadjako odgovornost Borut Bratlna. Kaj pa bi lahko dolatalo Bavčarja, Šrota, Kramarja In druge, klao»pokuiill« ttotln* milijonov evrov ? kazenskem postopku mora državni tožilec dokazati vse elemente kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Če neka banka podjetju, katerega direktor Je član nadzornega sveta te banke, posodi denar z nezadostnim pokritjem: ali Ja to lahko razlog za ne le odškodninsko, temveč tudi kazensko odgovornost vodstva te banke ali člana NS banka, ki Je za svoje podjetje dobil tako posojilo? (Opomba: Bavčarje bil član NS frankfurtskega hčerinskega podjetja NLB, banke LHB, ki ima v portfelju posojila z zelo skromnim zavarovanjem z Istrabenzovimi delnicami.) Če je direktor neke družbe član NS banke, to še ne pomeni, da njegova družba ne sme dobiti posojila. Prvo pravilo pa je, da morajo biti pogoji, po katerih da banka posojilo taki družbi, enaki kot za vse druge komitente. Vsako odstopanje od teh pogojev lahko povzroči sum korupcije ali zlorabe, Če se izkaže, da sta uprava in član NS sodelovala, da je bilo posojilo dodeljeno mimo pravil banke, bi lahko kazensko odgovarjala. Ali lahko vodstvo podjetja odikodnlnsko ali celo kazensko odgovarja, 6e sklene s partnerji prevzemni sporazum, a ga ne objavi v skladu z zakonom o prevzemih in borznimi pravili obveščanja? (Opomba: Tak sporazum je sklenila Maksima Holding Igorja Bavčarja z NFD.j V takih primerih bi bila možna odškodninska tožba drugih delničarjev, pri čemer bi morali dokazati, da so bili zaradi tega oškodovani, za kar pa se v praksi ne odločijo tudi zato, ker gre pri malih delničarjih za razmeroma majhne zneske, Kazenske odgovornosti pa sam zakon na kriza večkrat uporabljen izgovor.« Enako velja tudi za čezmerno zadolževanje družbe, zaradi česar Istrabenz tudi tone. »Če škode ne moremo izračunati iz javno dostopnih podatkov, je uspešnost tožbe že vprašljiva,« dodaja. Kaj tvega Bavčar? Kdo ve. Bavčar je prek družbe FB investicije, ki jo je na tihem kupil že predlani in je lastnica Maksime Holdinga, sam velik delničar Istrabenza. To premoženje (ki gaje kupil s posojili in še ne odplačal) v primeru stečaja sicer i zgubi. Ali je Bavčar v poskusu managerskega prevzema tvegal tudi kaj svojega? Bavčar o posojilih, ki jih je najemal za kupovanje delnic Istrabenza, ne govori. Povedal je le, da je za 10 milijonov evrov, kolikor je (po uradnih podatkih) porabil za nakup in dokapitalizacijo družbe FB Investicije, zastavil osebno premoženje. Kaj natančno, ni želel razkriti. Zaradi propadlega prevzemanja Istrabenza seje moral odpovedati tudi drugi četrtini Istrabenza, ki jo je pred leti imel parkirano pri prijateljskih družbah, nato pri Potezi Naložbe, nazadnje pa pri Stanetu Valantu. Ta četrtina je uradno zdaj Valantova, Valant (in tisoče delničarjev njegovih družb) pa si je zaradi tega nakopal velike finančne težave. Ko Bavčarja zdaj povprašamo, kako je s servisiranjem posojil za njegove nakupe Istrabenza, nas napoti na poslovodstvo Maksime Holdinga. Tudi v družbi, ki jo vodi Nastja Sušinski, brat prvega finančnika Istrabenza Kristijana Sušinskega, so s pojasnili skopi. Trdijo le, da do Valanta nimajo nobenih obveznosti. Se Bavčarju tako obeta tudi kakšna to::ba od Valantovih družb? Obsodba Danila Pinesa Višje sodišče v Kopru je pred lanskimi božično-novoletnimi prazniki potrdilo obsoditno sodbo za Danila Pinesa, njegovo ženo Vladenko Pines in Milenka Jenka (oba sta bila nekaj časa predsednika nadzornega sveta Indeja) ter njegovi družbi Libra in Adastra. Pinesu je dosodilc sedem let in pol zaporne kazni, njegovi ženi in Jenku pa po leto zapora. Pines je bit direktor in solastnik koprske družbe Inde, kot direktor pa naj bi ogoljufal koprski Cimos in zavedel odgovorne v podjetju Vele. Drugi del obtožnice se je nanašat na poslovne poteze, ki so bile pogubne za poslovanje Indeja, prinašale pa so veliko korist Pinesovim podjetjem. Škodljive naj bi bile predvsem pogodbe o poslovodenju z Libro, ki so izčrpavale Inde. Pines naj bi svoj položaj zlorabil tudi s tem, da je v imenu Indeia prodal njegove nepremičnin' podjetju LB Leasing, kupnine v višini 550 milijonov tolarjev pa ni usmerit v naložbe Indeja, ampak jih je večinoma preusmerit v svoji podjetji, ki jima je v obliki posojila namenil 263 milijonov tolarjev. Z LB Leasingom ni sklenil pogodbe za odkup teh istih nepremičnin v imenu Indeja, temveč v imenu Libre, Inde pa je moral Libri plačevati najemnino, so pred kratkim poročale Primorske novice. Sojenje je bilo dolgo in zapleteno, polno številnih proceduralnih zapletov. Pinesa je senat zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije obsodil na tri teta zapora, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic na sedem let in pot zapora, zaradi še enega kaznivega dejanja zlorabe položaja ter pravic pa še na eno leto zapora in mu nato izrekel enotno kazen enajstih let zapora. o prevzemih ne predvideva. Tudi kazensko pa lahko vodstvo odgovarja, če se dokaže, da so biti taki primeri povezani z drugimi dejanji - na primer s trgovanjem na podlagi notranjih informacij ali zlorabo trga finančnih instrumentov (pravila ureja poseben zakon o trgu finančnih instrumentov; ZTFI) - ki veljajo za prekrške po ZTFI (izreče se visoka denarna globa) ali v hujših primerih celo kazniva dejanja po kazenskem zakoniku, Ali je lahko skrivanje informacije o Lastniškem deležu direktorja v javni delniški družbi povod za kazensko ali odškodninsko odgovornost? (Opomba: Lastniški delež v Istrabenzu oziroma Pivovarni Laško prek FB Investicij oziroma Kolonela sta dolgo prikrivala tako Igor Bavčar kot Boško Šrot.) To je neprimerno ravnanje. Obstajajo sicer pravni inštrumenti, s katerimi se lastništvo nekega delničarja lahko zakrije, in je to čisto legalno. Problem pa je, če lastništvo prikrije poslovodstvo družbe, saj je to dolžno s svojim delovanjem zagotavljati največjo stopnjo zaupanja do družbe in delničarjev. Do zadnjih sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A in ZGD-1B) in zakona o prevzemih (ZPre-lA in ZPre-lB), ki so se uveljavile lani jeseni, je bilo to samo poslovno-moralno sporno, ne pa tudi nezakonito. Po novem pa se v skladu s prenovljenim zakonom o prevzemih v delež glasovalnih pravic v ciljni družbi štejejo izrecno tudi terminski posli. Igor Bavčar in Boško Šrot sta torej morda kršita načela poslovne etike, nista pa kršita takratne zakonodaje s prikrivanjem svojega lastništva v FB Investicijah oziroma Kolonetu (posrednih lastnikih Istrabenza oziroma Pivovarne Laško). Če javna delniška družba, ki mora delovati po strogih pravilih trga vrednostnih papirjev, navede netočne podatke, bi lahko skupina malih delničarjev tožita vodstvo, če bi dokazala, da so imeli zaradi tega škodo. V Ameriki se po zakonu Sarbanes Oxley lahko manager kaznuje z do 20 let zapora in do 5 milijoni dolarjev kazni. Gospodarski minister je nakazal, da bi država kot delničarka utegnila odškodninsko tožiti upravo NLB zaradi posojil nekaterim direktorjem, ki očitno ne bodo vrnjena v celoti. V kakšnem primeru lahko taka tožba uspe? Ali zadošča že dejstvo, da so se posojila izkazala za slaba, ali morajo biti za odškodninsko odgovornost uprave izpolnjeni še kateri drugi pogoji? Po mojem mnenju je teoretično mogoče govoriti o odgovornosti uprave in nadzornega sveta NLB zaradi odobritve »slabih posojil«, pri čemer je seveda v postopku treba dokazati vse elemente odškodninske obveznosti: škodljivo dejstvo, nastalo škodo in vzročno zvezo. Člani uprave se odgovornosti rešijo, če dokažejo, da so ravnati kot skrbni in vestni gospodarstveniki ter so upoštevali vsa pravila pri dodelitvi teh posojil. Globina in razsežnosti sedanje globalne finančne krize pa so tolikšne, da ni mogoče, da bi jih še tako skrbni gospodarstveniki mogli v celoti upoštevati pred izbruhom krize. To bi se potem dokazovalo v pravdi pred sodiščem.

Medij: Manager
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ljudje & ideje
Datum: 04. 02. 2009
Stran: 28