do verjetnosti stečaja ali likvidacije koprskega finančnega holdinga, prednost pa Hladnik vseeno daje finančni sanaciji. Brez prokurista? Hladnika preseneča, da banke, ki so Istrabenzu posojale denar in ki naj bi oblikovale konzorcij, niso v Istrabenzu zahtevale prokurista. Ta bi nadziral postopek, obliko in vsebino finančnega prestrukturiranja, s čimer bi zagotovili, da bodo banke res dobile vrnjen ves denar. Hladnik je tudi prepričan, da v konzorciju dolgoročno ne bo vseh 18 bank-upnic. "To je preveliko število za iskanje dogovorov. Posamezne banke so tudi v različnem položaju in imajo zato različne interese. Utegne se zgoditi, da bodo večje banke upnice odkupile posojila manjših," ocenjuje. Glede obveznosti holdinga pa pravi, da kljub številkam, ki krožijo in dosegajo celo milijardo evrov, razen najožjega vrha Istrabenza nihče natančno ne ve, kakšna je krvna slika - razen da je zaskrbljujoča, zlasti z vidika zagotavljanja pozitivnega denarnega toka in likvidnosti ter dolgoročne plačilne sposobnosti in ohranjanja pozitivnega kapitala. ' Tržna vrednost kupljenih vrednostnih papirjev se je bistveno znižala, njihovi tečaji še padajo. Ker so jih v Istrabenzu uporabili kot zavarovanja za posojila, je potrebno sproti zagotavljati dodatna zavarovanja. To jim zdaj najbrž povzroča hude glavobole. Podobno velja tudi za nepremičnine. Tudi njihove cene počasi upadajo, postale so tudi zelo nelikvidne," meni Hladnik. Koliko brazgotin? Po njegovem mnenju se malim delničarjem Istrabenza ne sanja, kakšno je zdravje podjetja, velike pa delijo različni interesi in problemi: "Morali bi zahtevati izredno skupščino, na kateri bi uprava postregla z ažuriranimi podatki o vrednosti posameznega premoženja in o pripadajočih obveznostih. Da kot lastniki sploh vidijo, pri čem so. Iskanje dogovora z bankami je samo gašenje požara. Hudo bo tudi zato, ker se zdaj ustavljajo tudi pomembni razvojni projekti, denimo Levji grad, koprska marina ... Istrabenz je zdaj v krču, ki bo zagotovo pustil brazgotine. Kako globoke, je še nemogoče oceniti." Hladnik meni, da je k Istrabenzovim težavam v veliki meri botrovalo drago kupovanje Petrolovih delnic in zapletanje v vojno s to naftno družbo ter seveda menedžerski odkup koprskega holdinga, ki ga je načrtoval Bavčar. "Za delnice Petrola in menedžerski odkup je plačeval previsoko ceno. In to s tujimi finančnimi viri." Kriza razgali vodstva Bavčar je presegel tržno tveganje in do sedaj še ni predstavil alternativnih scenarijev, še opozarja Hladnik. "M problem delati dobro v dobrih časih. Iz kakšnega testa so menedžerji, se vidi, če in ko potrka kriza. Menedžer je gospodar, ki mora v skladu s profesionalno skrbnostjo vedno imeti odgovor, kako bo reagiral, če se razmere delno ali korenito spremenijo. Ni dovolj scenarij A, potrebno je imeti tudi scenarij B, včasih tudi C. Če ne bi bilo krize, Bavčarjevo ravnanje ne bi bilo nič manj neodgovorno, kot je zdaj. A po vsej verjetnosti bi svoje načrte nekako izpeljal." V odlogu na plačilo glavnic posojil do marca Hladnik vidi priložnost, da tako Bavčar kot banke dobijo dodaten čas za iskanje rešitev, seveda ob upoštevanju realne ocene stanja. Opozarja, da v razvitih državah v takih razmerah pride celo do upniškega prevzema - podjetje formalno prevzamejo upniki. V primeru Istrabenza bi to bile banke. Ko bi podjetje zakorakalo v insolventnost, bi upniki morali dobiti glavno besedo pri upravljanju in nadziranju. V tako podjetje praviloma pošljejo prokurista, ki ščiti njihove interese. A Hladnik ošvrkne tudi banke, saj meni, da jih je zaneslo in da so se vsaj nekatere preveč izpostavile. Prav tako se mu zdi verjetno, da posamezna banka pred odločitvijo o posojilu Istrabenzu ni imela podatkov, koliko je ta že zadolžen pri kateri drugi banki. Stečaj kot razprodaja Prihodnji tedni utegnejo biti za Istrabenz odločilni. Banke se bodo poglobile v analize in ocenile, kaj se jim bolj splača in ali si lahko privoščijo odlog pri Istrabenzovem vračanju glavnic posojil ter pod kakšnimi pogoji. Da bi katera sprožila stečaj, se Hladniku mu ne zdi verjetno: "Vsaka bo reševala svojo kožo, a stečaj je manj verjetna varianta, kajti najbrž ne bi v celoti dobile poplačanih terjatev. Stečaj je res zadnja možnost, saj je še najbolj podoben razprodaji, v času krize pa še toliko bolj." Hladnik dopušča tudi možnost, da nadzorniki Istrabenza niso natančno seznanjeni z razmerami, v katerih se je znašlo podjetje: "Lahko, da ne vedo vsega, a morajo čim prej reagirati. A če sklepam iz posnetkov iz medijev, na katerih je prvi nadzornik Istrabenza nenavadno mrk, si mislim, da ve, da so razmere resne." Če bodo znaki insolventnosti potrjeni, insolvenčna zakonodaja zelo natančno predpisuje obveznosti in odgovornosti dolžnika in njegovih organov. SONJA RIBOLICA Hladnika preseneča nedavna Bavčarjeva izjava, češ da ne ve natančno, koliko je stala obnova starega hotela Palače: "Kot dober gospodar mora vedeti, koliko je veljal ta poseg. Pa saj je šlo za najbrž najpomembnejšo naložbo v lanskem letu!" Samo Hladnik: "V krizi se vidi, iz kakšnega testa so menedžerji."

Medij: Primorske novice
Avtorji: Ribolica Sonja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 16. 02. 2009
Stran: 3