Finance, 15. 9. 2009
Od v čeraj lahko družbe iz sistema Laško razpolagajo s slabo četrtino kapitala Mercatorja, česar zaradi več regulatornih postopkov doslej niso smele. Prvič po skupščini Mercatorja leta 2006, ko je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), takrat še pod vodstvom Ne vena Boraka, najnovejšega svetovalca guvernerja centralne banke Marka Kranjca, začela spremljati upravljanje v družbi, imajo vse delnice trgovca spet glasovalno pravico. Po Janšei prodaji Mercatorja 30. avgusta 2005 in odstopu nadzornika Gorazda Čuka, ki seje spomladi 2006 razšel s tedanjim šefom Istrabenza Igorjem
Bavčarjem, sta takratna največja lastnika - Istrabenz in sistem Laško Boška Šrota - namreč morala paziti, da nista glasovala usklajeno. Sledila je vrsta regulatornih postopkov novih vodstev ATVP in urada za varstvo konkurence, zato bo Mercator konec mandata zdajšnjih nadzornikov pričakal z enim nadzornikom iz vrst kapitala manj. Tudi nov mandat nadzornikov se bo konec oktobra začel le s štirimi nadzorniki, saj Laščani na avgustovski skupščini niso glasovali, uprava in nadzorniki v Družbe iz sistema Pivovarne Laško, osvobojene Boška Srota, lahko spet razpola gajo z delnicami največjega trgovca, za bankami bodo drugi največji lastniki pa so zato predlagali seznam le štirih novih. Prej dodatni nadzorniki ali prodaja Mercatorja? Junija letos prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic je Jani Soršak z UVK včeraj dokončno odpravil. Po zagotovilih iz Mercatorja za zdaj ni pričakovati nove skupščine, ki bi popolnila vrste nadzornikov (zdaj so ti Štefan Vavti, član uprave Unicredit banke, dosedanji šef nadzornega sveta (NS) Mercatorja Robert Šega, Jadranka Dakič, ljubljanska podžupanja in nekdanj a članica uprave Mercatorja, ter predstavnik malih delničarjev Kristjan Verbič), ki naj bi se prvič sestali sredi novembra. Banke, nekdanje upnice potapljaj očega se Infonda Holdinga (več o njegovi usodi na 13. strani) so skupaj zdaj največje lastnice Mercatorja, Soršak pa je očitno presodil, da niso povezane z Laščani oziroma da so poletni zasegi upnic dokončni. S 24,34 odstotka Mercatorja so drugi največji lastnik družbe iz skupine Laško. Šrotu oziroma njegovemu Infondu, ki je pred stečajem, je ostalo še 0,7 odstotka trgovca. Prej ali slej pa so spremembe v kapitalu Mercatorja pričakovane: že ob zasegih so banke namreč obljubljale, da dolgoročno v njem ne bodo ostale, da se bodo zavzele za oblikovanje skupnega svežnja, ki bi ga ponudile v nakup strateškemu partnerju. A zaradi pričakovanih procesov, vsaj razpisa za prodajo in skrbnih pregledov zainteresiranih, sprememb prej kot v pol leta po objavi prodaje ne moremo pričakovati.
Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji, skupščina Mercator
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 15. 09. 2009
Stran: 31