kredita NLB mariborskemu Infondu z izjavo, da Pivovarna oziroma Boško Šrot zavestno izčrpavata podjetja za poplačilo dolgov in uspešen zaključek svoje lastninske zgodbe. Pomurka okradena Pomurka je na simbolni in proizvodni ravni zavožena zgodba, pa ne zaradi kmetov in slabih delavcev. Ti so znotraj skupine MIP, čeprav jih je bilo enkrat manj kot v primorski centrali, ustvarjali enkrat večjo realizacijo in tudi finančni učinki so bili bistveno boljši kot v Novi Gorici. To je dejstvo, ki pa žal v tej zgodbi ne šteje. Pomurka je imela po prvem stečaju to smolo, da je bila ves čas v rokah ljudi, ki so jo imeli zgolj za rezervoar, iz katerega so črpali kapital za svoje osebne potrebe. Ob tem posla žal niso obvladali. V tej zgodbi je ključna Pomurka Internacional oziroma nekdanja zunanja trgovina, ki zaradi svojih »ekstra marž« nikomur ni pustila dihati, zato tudi nikoli ni pristala na povezovanje živilske predelave znotraj pomurskega prostora. (Mimogrede, začelo se je s famoznim domačim poreklom v času ekipe, ki je nasledila Salavca s sodelavci.) V današnji zgodbi je bil očiten interes lastnikov, da se ne prodaja m ne rešuje z državno pomočjo, kajti katera koli od teh možnosti bi odprla volčje jame, v katere so ponikali milijoni evrov kreditov. Tudi pri začetku stečajnega postopka se vidi, da vse še ni počiščeno, saj lastniki na vso moč zavlačujejo predajo poslovnih listin, in to pod pretvezo, da je bila praksa, da se bilance in poročila pripravijo v mesecu maju, in tudi zdaj ne bo drugače. Skratka, kot pravi eden od poznavalcev, naj je podjetje še tako zanič, je še zmeraj dovolj dobro, da se je mogoče z njegovo pomočjo osebno dobro okoristiti. Presenečajo bančniki, ki mirno gledajo, kaj se dogaja, in še zmeraj sanjajo o strateških partnerjih, na odgovornost pa jih očitno ne bosta poklicala ne Lahovnik in ne Križanič. Formalnopravno in na podjetniški ravni nič pretresljivega. Toda kljub celi vrsti dejstev, ki jih ni nikoli nihče zanikal, se neodvisni organi pregona in pravosodja ne premaknejo. Ne premakne pa se niti politika, ki bi se morala zavedati, da odpis tako velikih terjatev, kot je v primeru MIPa, pomeni dodatno podražitev bančnih storitev in provizij, ki jih bodo plačali komitenti. Pa nič, morda ekipa MlP-a ni dovolj zanimiva za medijski spektakel. Radenski maraton in Šrotov boter Lahovnik Zgodbe o Radenski ne kaže ponovno pogrevati. Koliko denarja je odteklo iz Radenske za velike lastniške posle, smo pregledno ponazorili nedavno, neposredno po odhodu Blagotinška iz Radenske. In danes ni nič drugače, saj je Radenska še naprej glavni igralec v reševanju Infondove zgodbe. Rešujejo radenski vrelci. Toda ali bodo ti to vzdržali? Verjetno ne, kajti od časa, ko je Radenska pristala z »božjim blagoslo vom« v laških penah, je tudi radenski obseg poslov kar precej oskubljen. In ko se danes na veliko govori o Mercatorju, se ponovno pozablja na Radensko. Res je sicer, da je Agrocor spravil pod svoje okrilje Jamnico in da interesa, da pride do Radenske, nikoli ni zanikal. Ko je bila Radenska še na borzi, je aktivno posegel na trg z radenskimi delnicami in imel interes za nakup. Dejstvo je, da je Radenska kot blagovna znamka na nekdanjem jugotrgu še vedno prepoznavna in je njen prevzem s tega vidika še vedno aktualen tudi za Agrocor, kajti gre za strateški vir, to je vodo, ki ga v tej zgodbi morda še premalo razumemo ali pa se ga ne zavedamo. In zdaj še k politiki. Šrot in Veselinovič podirata vlado. Toda včasih se je treba le dobro ozreti v zgodovino. Minister Lahovnik, ki danes najbolj lomasti proti tajkunom, je njihov boter. Kdo je ustvaril »teoretski fundament« za veliko Šrotovo zgodbo, če ne današnji minister Lahovnik? Ta se je v času pivovarske vojne odločno postavil v bran nacionalnemu interesu in tlakoval pot za veliko tajkunizacijo v slovenskem gospodarstvu. To pač mora vzeti v zakup, in če že maha in grozi, naj se odloči in pove, da je Šrotov boter, in ker ga je oskrbovanec izdal, bi bilo dobro, da se umakne. Kaj dodati k Muri, ki je na dnu? Predsednik vlade Pahor je javno obljubil, da se bo seznanil s položajem in da bo vlada storila vse za preživetje podjetja. O tem, kakšen scenarij se pripravlja, smo že pisali. Upajmo, da se bo Mura izvlekla iz lastniškega krča, ki jo duši že poldrugo leto. Zgodba z NFD se namreč razpleta v novo smer. Dnevnik namreč ugotavlja, da Sava vse bolj krepi svoj lastniški vpliv v NFD Holdingu in ji manjkajo še trije odstotki do četrtinskega deleža Glede na finančni krč NFD se lahko zgodi, da bo Sava obvladovala NFD v celoti, kaj pa bo to prineslo v upravljanje lastnine NFD, pa je drugo vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti država pred posegom v Muro pa tudi mali delničarji. Ponovna koncentracija lastništva v NFD, za katero si prizadeva Sava, samo potrjuje naše predpostavke iz preteklosti. Ob tem pač ne gre prezreti, da pride v primeru Save v pomurskem prostoru do križanja interesov, in iz tega ni mogoče izvzeti trenutnega položaja turizma in »možne rezerve« v dodatni pomurski substanci, ki jo ponujajo Murine nepremičnine. O razmerju med Murinimi dolgovi in premoženjem pa je bilo več napisanega v prejšnji številki. J . Votek

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Votek J.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 04. 2009
Stran: 6