Stečaj. V tem primeru bi lahko delnice prek 14 tisoč malih delničarjev postale ničvredne. Ljubljana. Najslabšo možnost za upnike, tudi za 14 tisoč malih delničarjev, Borut Bratlna z ekonomsko- poslovne fakultete vidi v stečaju. "To je pravna smrt," razlaga sogovorec. Za Istrabenz bi to pomenilo, da bi holding propropadel, lastniki posameznih družb ali sistemov pa bi postali drugi, tisti, ki bi jim prodali, ali pa upniki. Bratina se za stečaj ne bi odločil, če pa bi že moral izbirati, bi se za prisilno poravnavo. V primeru prisilne poravnave se z upniki doseže dogovor o zmanjšanju terjatev za določen
odstotek ali o odlogu plačila. Je najboljša izbira, če je za upnike ugodnejša kot stečaj in če uspe, pravi Bratina ter dodaja: "Ugodnejša v tem pomenu, da bi dobili večje plačilo." Ob prisilni poravnavi podjetje še naprej deluje (če se podjetje uspešno sanira, lahko postane spet dobičkonosno, kar pomeni, da so naložbe spet nekaj vredne), medtem ko se vprimeru stečaja razproda - lastniki izgubijo vse. Vrednostni papirji malih delničarjev bi (ako postali ničvredni, saj se z njimi verjetno ne bi trgovalo na borzi. "Enostavno jih ne bi imeli komu prodati, " še pove Bratina. A Lu.
Medij: Žurnal24
Avtorji: A. LU.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema dneva
Datum: 31. 03. 2009
Stran: 3