Brez »striženja« bi bilo v bankah preveč moralnega hazarda Odločitev Evropski sodniki so sledili logiki, po kateri ne more biti državne pomoči bankam brez rezanja lastnikov in upnikov Bruselj, Ljubljana - Sodišče EU je v prelomni odločitvi o »bail-in« med zadnjo sanacijo slovenskih bank bolj ali manj jasno pokazalo, da je bil izbris lastnikov in podrejenih upnikov izveden skladno z evropskimi pravili. A zadnjo besedo bo imelo slovensko ustavno sodišče. Peter Žerjavic, dopisnik Damjan Viršek Sodišče je ugotovilo, da članica pred dodelitvijo državne pomoči ni zavezana naložiti bankam v težavah, da podrejene instrumente spremenijo v lastniški kapital, jih odpišejo ali zagotovijo, da v celoti prispevajo h kritju izgub. A v takem primeru da ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Država članica in banke, upravičene do pomoči, tvegajo, da jim bo evropska komisija izdala odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom. V Banki Slovenije odločitev razumejo kot potrditev, da so postopke ob sanaciji bank leta 2013 izvedli pravilno. Priznavajo, da sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju ni (bilo) zavezujoč predpis, vendar so prepričani, da bi komisija načrt sanacije slovenskih bank zavrnila, če naša država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila tudi pogoja o predhodnem prispevku delničarjev in upnikov. Z razsodbo pa so zadovoljni tudi predstavniki malih delničarjev.