skrajšujejo delovni čas,ker nimajo dovolj naročil, posledično paizplačujejo nižje plače.Domače zmote in svetovna krizaPo nekaterih ocenah utegne biti obslužbo nekaj deset tisoč Ijudi, v enem letumorda celo še petdeset tisoč. Po mnenju Maksa Tajnikarja, profesorja na Ijubljan-ski ekonomski fakulteti, smo v Slovenijišelenazačetkukrize.Odpuščanjavneka-terih slovenskih podjetjih pa so, tako so-govornik, posledica finančne krize in/alivisoke lanske inflacije. Izvozno naravna-ne družbe dobivajo skromnejša naročila,zaradi inflacije pa so manj konkurenčna.Po zadnjih podatkih se je slovenski izvozzmanjšal za skoraj polovico, podobno seje zgodilo tudi z investicijami.Po Tajnikarjevem bomo nekaj časasicer še imeli konjunkturo, ker je zaradilanske 8,6-odstotne korekcije plač doma-če povpraševanje še vedno veliko. Ker jebila lani gospodarska klima ugodna, so seplače realno dvignile, kar odseva večjapotrošnja prebivalstva, zato bo predvsemtrgovina še nekaj časa dobro živela. Zlom tajkunovFinančna kriza pa ni prizadela samonič hudega slutečih delavcev, ampak tudicvet slovenskih menedžerjev. Po poroča-nju medijev so se zaradi najetih kreditovv težavah znašli Bine Kordež iz Merkur-ja, Boško Šrot iz Pivovarne Laško, IvanZidar (SCT) in predsednik uprave Istra-benza Igor Bavčar. Slednji naj bi po izra-čunu Financ izgubil 153 milijonov evrov,najeti paje moral še posojilo, daje družbalahko izplačala dividende. Tajnikar pra-vi, daje na podlagi signalov, ki prihajajoiz koprske družbe, precej jasno, da imajohude težave z odplačevanjem kreditovin pridobivanjem denarja. Rešitev vidijov deinvestiranju, prodaji deležev v Mer-catorju in Petrolu, odprodaji Droge Ko-linske in morda celo deleža v Gen-I ter prodaji turističnih zmogljivosti. Nadzor-ni svet je za zdaj Bavčarjev predlog zavr-nil, vendar bo o rešitvah pred propadompodjetja spet odločal sredi meseca. Seve-da če ne bo prej Petrolu uspelo zamenjatinjegovih članov. Objavili so namreč zah-tevo po popolni prevetritvi in imenova-nju posebnega revizorja. Če bo predlogsprejet, bodo novi nadzorniki AlenkaVrhovnik Težak, Janez Grošelj, BarbaraJama Živalič, Iztok Bajda, Tamara Jer-man in Kristjan Verbič.Okoli 170 milijonov evrovje zaradi kri-ze izgubil Boško Šrot. Tajnikar ocenjuje,da se mu vseeno ne godi tako slabo kotBavčarju. Nekoliko bolj izpostavljen semu zdi Kordež, saj je povsem odvisen odposlovanja Merkurja. Naj spomnimo, daje Kordež v lastniško strukturo vzel še 35 menedžerjev, ki naj bi pomagali priodplačevanju posojil. Predsednik nakel-skega trgovca je namige o nezmožnostihplačevanja kreditov sicer zavrnil. Pra-vi, da obstoječe plačujejo, najeli pa sotudi nove. 0 vstopu novih družbenikovv Merkur pa je dejal, da je to posledicazaupanja v njihovo delo in njihovega za-upanja v podjetje.Ob nastajanju tajkunov v Sloveniji jebilo prelitega veliko črnila o njihovihspornih prevzemih in vplivih na gospo-darstvo. Rečeno je bilo, da bi ob more-bitni nezmožnosti plačevanja kreditovlahko ogrozili naš bančni sistem. Po dru-gi strani so se menedžerji, ki so se lotiliteh odkupov, pogosto predstavljali kotzaščitniki nacionalnega interesa, ki bodovodilna slovenska podjetja ubranili pred Finančna kriza pa niprizadela samo nič hudegaslutečih delavcev, ampak tudicvet slovenskih menedžerjev.zlobnimi, samo dobička željnimi tujci. Žetakrat je bilo marsikomu jasno, da bodoti isti menedžerji, ko bodo v škripcih aliče jim kdo ponudi primeren znesek, prviprodali družinsko srebrnino. To zdaj po-trjujejo neuradne informacije, da Pivo-varna Laško in Istrabenz tujcem usklaje-no prodajata svoj delež v Mercatorju.Nacionalizacijadružinske srebrninePosojila, ki so jih najeli menedžerji,so bila zavarovana z delnicami ciljne- ~» Bine Kordežjc v lastniškostri.iktiiro povabil še 35 vodilmhddavcev Merkiirja. Igor Bavčar ima menda veliko problcmovz odplačevanjcm kreditov, kijihjc najel zamenedžerski odkup. MaksTajnikar:Krizaje šclc na začetku.Rkrbi me vpliv na realni sektor. ga podjetja. Zaradi razmer na finančmhtrgih je njihova vrcdnost v zadnjem letupadla za več kot polovico. Delnice Pivo-varne Laško so na primer samo v oktobruizgubilc 13 odstotkov vrednosti, dclniceIstrabcnza pa 24. Za mcncdžerske odku-pe so banke dajalc kratkoročne kredite,ki jih je trcba obnavljari. Po Tajnikarje-vem državne banke, ki so jih davkopla-čcvalci saninili na začetku devetdesetih,ne bi smele vcč obnavljati teh posojil, sajto lahko ogrozi bančni sistem. Po našihinformacijah so ravno tc banke v zadnjihmesedh že priskočile na pomoč proble-matičnim družbain injih tako rešile predpropadom. Tajnikar meni, da jc ta krizapriložnosf, da se za vedno znebimo taj-kunov. Ker ne bodo sposobni odplačc-vati krcditov, bodo bankrotirali, stečajnamasa pa bo prišla v roke drzavnih bank.Nckoliko drugače, vendar s podobnimizidom, sije zadevo zamislil Jo/.e P. Dam-jan, nekdanji minister xa razvoj, ki je vdcbati z verjetnim bodočim finančnimministrom Francem Križaničem dejal,da bi za osem milijard državnih porošrevhankam, zavarovalnicam in drugim fi-nančnim inštirucijam nekaj morala dobititudi država. Po njegovem bodo poroštvaprcdvsem pomagala preživcti tajkunon-]oziroma ha/arderskim menedžerjein,zato mora dr/ava od bank zabtevati. daNekateri so prepričani, da sebodo gradnje brez primernihpoprejšnjih analiz izkazaleza zgrešene, kar bo nekateragradbena podjetja pahnilo vbankrot. slabc kredite podjctij konvertirajo v ka-pitalske deležc v teh družbah, ki jih bopozneje z javno prodajo delnic ali kakodrugačc razdelila med davkoplačevalce.To bi pripeljalo do neke vrste nacionali-zacije podjetij, kar bi lahko izkoristili zapopravni izpit iz privatizacije državnegapremoženja.Hiše in stanovanja cenejšaTo bi bila dobra novica za mlade dru-žine, ki prvič rešujejo stanovanjski pro-blem, čc ne bi hkrati hankc zaostrilepogojev za odobritev kreditov in jih po-dražile. Podatki gcodetske uprave kaže-jo, da sc število neprcmičninskih poslovzmanjšuje žc vse od letošnjega marca. Sena /.ačctku leta je bilo na mcsec sklenje-nih več kot pet tisoč kupčij. Do poletja seje številka prcpolovila, dojeseni pa padlale na dobrih sto. Poznavalci ocenjujejo,da so kupci prcvidni in čakajo, kaj se bozgodilo na trgu. Dejstvo namreč je, da seveliko bolj mudi prodati investitorjcm, kimorajo odplačevati posojila, kot kupcemkupiti ncpremičnino. Ti lahko zdaj neko-liko špekulirajo in čakajo na ugodnejšcccne stanovanj, hiš in poslovnih objek-tov.Cene pa so po letih bolj ali manj strme-ga naraščanja že začele padati. Tako vsajkažejo podatki statističnega urada, po ka-terih so sc nepremičnine glcde na lanskoleto pocenile za 2,6 odstotka. Ta številkaodseva predvsem nižje cene hiš, ki so scspustile za dobrih sedemnajst odstotkov,medtem ko so se stanovanja podražila za4,7 odstotka. Podatki upoštevajo vso Slo-vcnijo, zato v njih ni zaslediti ohlajanjacenstanovanjvLjubljani.Tujcporazlič-nih podatkih kvadratni meter cenejši zaokoli dvesto evrov. Iz nepremičninskihagencij sporočajo, da se cene ne bodo vcč znatno zniževale, ker hi bilc sicer že zeloblizu investicijskim stroškom. Po1eg tegase zavedajo, da jc streha nad glavo nuja.zato se pomanjkanje povpraševanja nebojijo.Malce drugače je s poslovnimi pro-stori, ki v prestolnici rastejo kot gobe pode/.ju. Med recesijo ni pričakovati, da sebodo podjetja selila v nove, dra/je pro-store. Nekateri so prepričani, da se bodoprojckti brez primernih poprejšnjih ana-liz izkazali /a zgrešenc, kar bc> nekateragradbena podjctja pahnilo v hankrof.Podobno meni Tajnikar in trdi. da bosedanja situacija vodila do stroškovnoučinkovitejših gradenj. Kaj lahko stori vlada?Tajnikar opozarja na napako iz dcvet-desetih let, ko so davkoplačcvalci sanira-li banke, vendar tc potem niso pomagaleg-ospodarstvu, da bi si opomoglo. Zdi semu, da bo enako tokrat, če bi banke zašlev težave. Za krizne čase priporoča kcvne-sovsko politiko. v kateri so predvidenedržavne investicije, ki poganjajo gospo-darskorast. Možnosti zavlaganje sovdo-končanju avtoccstnega križa, žclczniskeinfrastrukture, gradnji daljnovodov injedrske elektrarne. Pravi, da bi srcdstvamoi-ali dobiti zunaj proračuna, in sicer sspodbujanjem varčevanja. Država hi lah-ko izdala obve/nicc in s tem denarjemfinancirala kakšnega od omenjcnih pru-jektov. Nekaj podobnega določajo zadnjiukrepi vlade v odbajanju, ki jih Tajnikarocenjuje kot zelo dobre in ki bi jih priha-jajoča morala izpeljati. GB

Medij: Delo - Mag
Avtorji: Jakše Luka
Teme: Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 11. 2008
Stran: 26