DAMIJAN TOPLAK Bine Kordež je že 21 let zaposlen v Merkurju, od tega je zadnjih enajst let tudi predsednik uprave, pred tem pa je bil finančni direktor in pomočnik glavnega direktorja za področje financ in računovodstva. Ta 52-letni možakar, po izobrazbi magister ekonomskih znanosti, izvira iz kraja Kropa, kjer je pred prihodom v Merkur osem let delal kot analitik in vodja prodaje. V času njegovega vodenja Merkurja je ta na ravni skupine povečal prodajo s 300 milijonov na 1,3 milijarde evrov, število zaposlenih pa se je s 1500 povečalo na 5000, od katerih jih je 3500
zaposlenih v Sloveniji, med temi jih je 1000 z visoko in višjo izobrazbo. Ravno zato pravi: "Ni najpomembnejše lastništvo, ampak da je sedež podjetja v Sloveniji, ker potem ostanejo ključna delovna mesta pri nas." Pred enajstimi leti so imeli skupno toliko prodajnih površin, kot jih imata danes zgolj dva centra, ki so ju odprli lani. Nekateri znani ekonomisti, tudi Maks Tajnikar, so menili, da je prevzem Merkurja med vsemi menedžerskimi v Sloveniji potekal še najbolj transparentno in po pošteni ceni, a da bo pri njem šlo za izčrpavanje podjetja. Kako odgovarjate na te očitke in na zapise v medijih, da se je vaš osebni kredit pri NLB prevalil v breme Merkurja? "Že sami ste povedali, da je bil prevzem Merkurja verjetno eden najbolj transparentnih menedžerskih prevzemov v Sloveniji. Pomembno je vedeti, da je v prevzem družbe vključenih 100 ključnih zaposlenih v Merkurju (prvotno jih je bilo 65). Ti so čutili pri tem prevzemu priložnost in pokazali zaupanje v podjetje, da so podprli ta projekt in zanj zastavili osebno premoženje. Po naši oceni je bila prevzemna cena korektna in tudi takšna, da nam na dolgi rok omogoča odplačilo kreditov, po drugi strani pa je bila korektna tudi do prodajalcev delnic. Mislim, da ni nikogar, ki bi lahko rekel, da je bil s prevzemom oškodovan." Delničarji Mercatorja bi bili zadovoljni To ravno ne drži, ker so se pritoževali znani podjetnik in eden bogatejših Slovencev Franc Gajšek in še dva manjša iztisnjena delničarja... "Poleg gospoda Gajška je bil samo en iztisnjeni delničar, gospod Beton, ki se je pritožil in kasneje tudi vložil tožbo proti načinu iztisnitve malih delničarjev iz lastništva Merkurja. Ni pa nikakršnih ekonomskih razlogov, da bi s to tožbo kaj pridobil. Kot primerjavo bi lahko navedel, da bi bili verjetno danes vsi delničarji v Mercatorju zadovoljni, če bi bili iztisnjeni po ceni 405 evrov, kakor so bili delničarji Merkurja. Omenjene poteze ocenjujem bolj kot izsiljevanje in želje po dodatnem zaslužku kakor realno nezadovoljstvo. Če se vrneva k domnevnemu izčrpavanju podjetja zaradi menedžerskega prevzema, bi rekel, da smo projekt prevzema pripravili in predstavili bankam, kako bi ga izpeljali. Ta projekt je predvideval tako nadaljnjo rast Merkurja kakor način financiranja prevzema. Banke so se z njim strinjale in zagotovile sredstva, zato smo se projekta tudi lotili. Če naj bi izčrpavanje pomenilo zaustavitev razvoja podjetja, moram poudariti, da je od oktobra predlani, ko je bil prevzem izpeljan, Merkur rastel in dodatno zaposloval in trenutno smo verjetno med največjimi investitorji med vsemi slovenskimi podjetji, saj bomo letos investirali preko 90 milijonov evrov in dodatno zaposlili 250 ljudi. Mislim, da te številke povedo vse. Seveda bo morda prišlo obdobje, ko ne bo tako hitre rasti, ko bomo kakšne aktivnosti morali zaustaviti, vendar to predvsem v povezavi s splošno gospodarsko situacijo, ne pa zaradi prevzema. V zadnjih desetih letih smo zaposlili tudi 800 visoko in višje izobraženih kadrov. O kreditu v NLB, o katerem je bilo v medijih zadnje čase veliko napisanega, pa je treba reči, da je Merkur za ta razvoj in vse investicije in vse zaposlovanje, ki smo ga realizirali, v preteklih leti h angažiral ogromno tujih virov. Imamo preko 400 milijonov evrov sredstev sposojenega denarja, da smo lahko zrasli, da smo tako veliki in tako uspešni. To je enostavno del poslovanja, saj si marsikdo danes predstavlja, da lahko rasteš kar brez (tujega) denarja. Dnevno te kredite obnavljamo - nekatere vračamo, druge najemamo, in to je del tekočega poslovanja v tako velikem sistemu, kakor je naš, v katerem obračamo več kot milijardo evrov premoženja. Posameznih transakcij z bankami pa ne komentiramo, kajti kam bi pa prišli, če bi komentirali prav vsako svojo tovrstno transakcijo. Gre tudi za zaupne zadeve med nami in bankami." > -Mag. BINE KORDEZ, predsednik uprave kranjskega Merkurja, ki je pred poldrugim letom prešel v menedžerske roke "Trenutno smo verjetno med največjimi investitorji med vsemi slovenskimi podjetji, saj bomo letos investirali preko 90 milijonov evrov in dodatno zaposlili 250 ljudi" To je vse lepo in prav, toda kako bi pokomentirali konkreten sum, da je vaš osebni kredit prešel na "pleča" Merkurja? "Merkur je zasebna družba, ki je najela omenjeni kredit (40 milijonov evrov pri NLB, op. p.). Kaj in kako se z njim odplačuje, pa so lahko različne špekulacije, zato tega ne želim in ne morem komentirati, ker gre za preveč kombinacij. Prav tako si verjetno ne morete predstavljati, da vam bom razlagal, kje bomo dobili 90 milijonov evrov za letošnje investicije." Merkurjevi krediti nimajo zveze z mojimi osebnimi Koliko kreditov pa imate vi osebno za izveden menedžerski prevzem? "Tu pa moram reči, da prej omenjeni krediti nimajo nikakršne zveze z mojimi osebnimi krediti. Dejstva glede mojih kreditov so enaka kot pred poldrugim letom, sam sem prek svojega podjetja BK Kapital najel za osem milijonov evrov kreditov, s katerimi sem vplačal 31-odstotni delež v družbi Merfin, kije 100-odstotna lastnica Merkurja. Ta kredit je dolgoročen, ostaja in ga tudi odplačujem v skladu s pogodbo. Sicer pa smo vsi družbeniki vložili v Merfin 30 milijonov evrov denarja in za to v velikem delu najeli kredite, ki jih bomo odplačevali v skladu s temi pogodbami vse do leta 2017. Tu ni sprememb in krediti, ki jih Merkur najema za tekoče poslovanje, nimajo nobene povezave s krediti za menedžerski prevzem." Pa se je do zdaj morda zgodilo, da kateri od družbenikov Merfina ni bil več sposoben vračati kreditov in je prodal svoj delež? "Ne. Sta pa iz družbe izstopila dva posameznika, ker nista več zaposlena v Merkurju. V skladu z določili družbeniške pogodbe pa je to pogoj za lastništvo v Merfmu, zato sta morala odprodati svoja deleža. Tako nas je zdaj v prevzemnem konzorciju 98." Ne vem, koliko lahko govorite v imenu preostalih družbenikov Merfina, ampak ali se je morebiti pojavilo kakšno zaostrovanje kreditnih pogojev? "Ne, saj gre za dolgoročne pogodbe in za zdaj pri teh pogodbah nismo dobili nobenih zahtev bank za spremembo pogojev. Vse pa sta financirali samo dve banki. Javno pa je bilo objavljeno, da sta to Hypo banka in Factor banka." Kaj pa strateški partner - omenja se ArcelorMittal za vašo divizijo Mersteel. Je aktualen tudi kakšen strateški partner, ki bi vstopil v menedžerski prevzem Merkurja? "Meni osebno bi bilo najbolj enostavno in preprosto, če bi bil Merkur še danes delniška družba z razpršenim lastništvom na borzi, tako kot smo bili navajeni zadnjih deset let. Toda pred dvema, tremi leti so nastale nekatere spremembe in koncentracija lastništva v Sloveniji in takrat je kazalo, da lahko Merkur postane podružnica nekega drugega sistema (mišljen je Mercator, ki je ob Tušu neuspešno kandidiral za delež države v Merkurju, op. p.). Širše vodstvo 65 ljudi je takrat ocenilo, da ni potrebe, da bi bili podružnica, saj smo znali Merkur samostojno voditi 15 let in več. Popolnoma enake besede v tem trenutku uporablja tudi vodstvo Mercatorja. To je bil torej bistveni razlog, da smo se odločili za menedžerski prevzem, ki pa ni enostavna zadeva. Z njim smo nase prevzeli veliko breme, a ker zaupamo v Merkur, verjamemo, da bomo to tudi realizirali. V okviru prevzema, ki smo ga izpeljali, je bilo predvideno, da obvladujemo menedžerji Merkur v celoti, da izpeljemo reorganizacijo, po kateri se preoblikujemo v tri programsko zaokrožene divizije -Merkur z maloprodajno mrežo, Mersteel za prodajo metalurgije ter Big Bang. V okviru teh enot pa odpremo možnost, da se povežemc s kakšnim strateškim partnerjem, pri kateremkoli od teh treh podjetij, pri čemer bi bil ta partner manjšinski. Cilj nam je bil dobiti takšnega partnerja, s katerim bi si odprli bodisi boljše možnosti nabave ali doseganje sinergij pri obvladovanju trgov. V tej smeri smo vodili razgovore in bili že zelo daleč, a so zaradi krize spremenjene okoliščine te razgovore začasno zaustavile, saj sedanji trenutek ni primeren za kakršnekoli pomembnejše kapitalske transakcije, ker so na eni strani nizke cene, na drugi pa niti ni dovolj denarja, ki bi omogočal večje nakupe. Pa tudi optimizma je za takšne transakcije premalo. Zato smo ocenili, da bo smiselno kakšno leto ali dve počakati in nato nadaljevati razgovore. Trenutno so namreč na kapitalskih trgih takšne cene podjetij, da nihče ne kupuje, še manj pa želi kdo prodati. Razen tedaj, ko je podjetje praktično pred bankrotom." Predprevzemne bilance so bile transparentne Ene svoje obljube iz časa menedžerskega prevzema pa vseeno niste uresničili. Zaposlenim, ki so imeli še kar nekaj delnic, ste namreč obljubili, da bodo čez čas lahko kupovali prednostne delnice Merkurja znotraj podjetja. "V Merkurju so bili zaposleni pred desetimi leti skoraj 40-odstotni delničarji in osebno sem jih vedno spodbujal, naj ostanejo delničarji družbe. Vendar pa jim tudi nikoli nismo preprečevali, da bi delnice prodajali. Zaposleni so delnice kupovali po 3000 in 7000 tolarjev, in ko so na borzi začele kotirati pri 18 tisoč tolarjih, jih je večina ob prvi večji osebni investiciji tudi prodala. Pred dvema letoma so bili zaposleni skupaj z vodstvom le še petodstotni delničarji Merkurja. V nasprotju s kakšnimi drugimi podjetji v Merkurju ni bilo nikakršnega nagovarjanja zaposlenih, naj svoje delnice prodajo, da bi jih vodstvo odkupovalo po neki nižji ceni. V času, ko so zaposleni te delnice prodajali, so jih namreč kupovali drugi delničarji, in ne vodstvo. Ko pa smo prevzem opravili, smo želeli pridobiti 100-odstotno lastništvo, ker se nam tako ni bilo treba obremenjevati z drugimi delničarji, tudi s takimi ne, ki radi izsiljujejo, kot imamo možnost videti. Res pa smo ob prevzemu povedali, da bodo tudi drugi zaposleni imeli možnost sodelovati in kupovati prednostne delnice, ali se bodo odločili za to, pa je njihova stvar. Potem pa sta se zgodili dve stvari - dva mala delničarja sta nasprotovala iztisnitvi in do decembra lani smo čakali, da smo sploh lahko izvedli iztisnitev. Pred tem niti ne bi bili mogli izdajati kakršnihkoli novih delnic. Drugo so spremenjene okoliščine, kajti če bi v tem trenutku ponudili tudi drugim zaposlenim delnice v odkup po 405 evrov, se bojim, da kakšnega večjega zanimanja ne bi bilo. V tem trenutku se nam zato zdi primerneje, da nekoliko počakamo, da se spet vzpostavijo normalne razmere in cene na trgu. Takrat bo tudi možnost, da svojo obljubo izpolnimo. Osebno bi z veseljem od zaposlenih pripeljal še kakšnih 50 milijonov evrov, ampak to danes realno ni izvedljivo." Profesor Tajnikar govori še o enem očitku, namreč da pred menedžerskim prevzemom delnice Gorenjske banke v bilancah niso bile realno ovrednotene. "Naše bilance so bile zelo transparentne, v njih je bilo natančno zapisano, koliko imamo delnic Gorenjske banke in po kakšni ceni so ovrednotene, in vsak pomembnejši delničarje to lahko spremljal in si naredil svojo kalkulacijo, koliko naj bi bile te delnice vredne več ali manj od tega. Če bi kaj skrivali, bi bili očitki na mestu, ker pa tega nismo delali, so ti očitki neupravičeni. Smo pa verjetno menedžerji kupovali delnice Merkurja zato, ker vanj verjamemo bolj od tistih, ki so te delnice prodajali. Tudi ko so Rusi po "Na kapitalskih trgih so takšne cene podjetij, da nihče ne kupuje, še manj pa želi kdo prodati. Razen tedaj, koje podjetje praktično pred bankrotom" določeni ceni kupovali slovenske železarne, so jih najbrž zato, ker so ocenili, da lahko iz tega naredijo več kot država, ki je to prodala. Sem se pa osebno z različnimi predstavitvami trudil investitorjem pojasniti, koliko je Merkur sploh vreden." Kako pa kot ekonomist gledate na sedanje razslojevanje slovenske družbe, ki temu ni preveč naklonjena? Videti je, da imamo po vseh teh menedžerskih prevzemih peščico zelo bogatih in vedno več revnih, razlika pa se bc v sedanjih časih krize najbrž še povečevala ... "Drži, da je v Sloveniji v zadnjih letih večje razslojevanje, kot je bilo nekdaj, ker smo pač prešli v kapitalistični svet in v tem svetu se razlike še bistveno večje, kakor so zdaj pri nas. Po mednarodnih raziskavah je Slovenija na prvem ali drugem mestu v Evropi po najmanjši razslojenosti. Upam in bom tudi vesel, da bodo tudi v prihodnje te razlike čim manjše, kar sicer ni najbolj učinkovito, je pa kakovost življenja v nekem okolju ob manjši razslojenosti bistveno boljša. Sedanja finančna kriza je večinoma odpravila precej te razslojenosti. Govorim pa o finančni krizi, saj kriza v realnem gospodarstvu revnejše celo bolj prizadene. Namreč tisti, ki imajo samo' hišo in avto, ob borznih padcih vrednosti premoženja niso praktično nič izgubili. Izgubili pa so tisti, ki so v zadnjih letih z visoko rastjo premoženja zbrali veliko premoženja, oni so izgubili največ. Ta finančna kriza je v Sloveniji, v svetu pa še bolj. povzročila neko sploščenost, kar se tiče socialnih razlik. Za področje menedžerskih prevzemov, ki naj bi bili povzročili to veliko razslojenost, to velja še toliko bolj, ker je bila večina menedžerskih prevzemov v zadnjem obdobju izpeljana po relativno višjih cenah. Zanje so bili najeti krediti, katerih vrednost se ni znižala, vrednost njihovega premoženja pa občutno. V tem trenutku večina teh prevzemnikov nima iz tega naslova nikakršnega premoženja. Ne jaz ne preostalih 97 prevzemnikov Merkurja nismo do danes in še lep čas ne bomo pridobili nobenega premoženja. Verjamemo pa, da bo čez deset let, če bomo dobro delali, to premoženje vredno več kot višina naših najetih kreditov. Vsekakor pa so tisti, ki so vložili denar v Merkur država, banke, EBRD, drugi delničarji pa tudi zaposleni - v 15 letih realno zaslužili 430 milijonov evrov, in to ne da bi mignili s prstom, samo delnico Merkurja so imeli. Tako kot so oni takrat, smo sedaj s prevzemom tvegali tudi menedžerji." Poleg tega da ste se (u)branili pred Mercatorjem, si je morda vodstvo s prevzemom tudi reševalo stolček? "Moram reči, da me za moj stolček ne skrbi. Takšna transakcija je preveč zahtevna, da bi jo izvedli samo zaradi skrbi za svoje stolčke." Banke tvegajo z vsakim danim kreditom V menedžerskih prevzemih ste neposredno udeleženi, a kot ekonomista vas sprašujem, kako bi morale banke posojilodajalke teh kreditov reagirati - naj vztrajajo pri celotni vrnitvi posojil ali naj pogledajo malo skozi prste in rešujejo prezadolžena podjetja? "Banke s sedežem v Sloveniji imajo v slovenskem in nekaj tudi v tujem gospodarstvu plasiranih 30 milijard evrov in vsak kredit, ki ga dajo, je povezan z določenimi tveganji, ali ga bodo dobile nazaj ali ne. Banke ocenjujejo, kakšna je najboljša varianta, da dolgoročno na ta denar dobivajo tekoče obresti in da bodo dolgoročno lahko dobile denar iz podjetja povrnjen. Tu niso le menedžerski prevzemi, saj imajo banke denar tudi recimo v IUV, Palomi in morajo ocenjevati, kako ravnati, če se pojavijo večje težave v teh podjetjih. Velikokrat se tudi ugotovi, da je boljše še naprej posojati podjetju, saj dobi tako banka več vrnjeno, kakor če gre podjetje v stečaj. Banke tudi nimajo interesa, da denar v celoti poberejo nazaj. Če pogledamo situacijo iz leta 1991 ob razpadu Jugoslavije, ko smo državljani sanirali banke, se je država zadolžila, da je vložila denar v banke in prevzela terjatve do njih, da se ni zlomil bančni sistem. Na koncu se je izkazalo, da bi država skozi to sanacijo lahko celo zaslužila, če bi bila pred dvema letoma prodala največji banki. " Pri menedžerskih prevzemih se v Sloveniji velikokrat pozablja na naslednike. Komu nameravate vi osebno prepustiti svoj lastniški delež v Merkurju - bodo to družinski rentniki ali bodo vaši otroci prevzeli vodenje podjetja? "Ko smo dolgoročno načrtovali, kaj in kako z Merkurjem, sem povedal, zakaj smo se odločili za to potezo. Verjamemo, da bomo podjetje uspešno razvijali naprej, čeprav bosta letošnje in naslednje leto zaradi razmer v okolju izjemno zahtevni. Dolgoročno pa smo že prej imeli v načrtu, da bi v naše hčerinske družbe pripeljali partnerje z manjšinskim deležem, kar bi deloma zmanjšalo naše obveznosti, ki so nastale ob prevzemu družbe. Prav tako načrtujemo delno odprodajo finančnih naložb, ki jih imamo v Merkurju, kar bi ponovno razbremenilo podjetje. Za samo družbo pa je popolnoma možno, da bomo z njo čez pet ali deset let vnovič šli na borzo. Mogoče s polovičnim deležem. Z drugim pa se ta trenutek ne obremenjujemo, ker imamo še precej nalog za uresničiti. Lahko pa se v končni fazi zgodi, da ne bo pomembnejših razlik med vrednostjo podjetja in za prevzem najetimi krediti, in potem bo Slovenija srečna, saj smo srečni, ko so lastniki naših podjetij tujci." Velikokrat v svojih kolumnah pokomentirate makroekonomsko situacijo v Sloveniji, zato me zanima, kako bi ocenili dosedanje poteze Pahorjeve vlade, zlasti z vidika zagotavljanja ustrezne likvidnosti podjetjem. "Ko gledamo situacijo v podjetjih, kakšnih sprememb ali premikov zaradi sprejetih ukrepov vlade ni bilo. Je pa vprašanje, koliko lahko v tej situaciji, v kateri je največji problem kriza zaupanja in zmanjšane potrošnje, vlada to pospeši. Z nadomestili, nižanjem davkov so bili doseženi določeni prihranki, vendar tudi to, da se poskuša zagotavljati finančna sredstva, da banke ne vlečejo denarja nazaj - na tem področju je bilo narejenega daleč premalo, za prebivalstvo in za podjetja. Zlasti potrošnja, investicije, da bi se bistveno aktivneje začele. Tukaj je škoda, ker imajo tu prednost ZDA, kjer se 90 odstotkov gospodarstva vrti znotraj države in lahko z ukrepi povpraševanja povečajo tudi potrošnjo. V Sloveniji, pa če se še tako trudimo, žal ne moremo povečati potrošnje in nakupov avtomobilov v svetu, Nemčiji, Franciji, ker smo odvisni predvsem od dogajanja v drugih državah." Katere ukrepe, davčne olajšave podjetjem ali kaj drugega, bi vi kot menedžer oziroma gospodarstvenik konkretno priporočili državi, da jih izvede? "Morali bi pospešiti investicije, tudi trošenje. Tu je zanimiv paradoks, da je na nivoju posameznika, podjetja, tudi države, nujno in smiselno varčevanje, ampak danes je kriza zaradi tega, ker vsi varčujemo. Ključno bi bilo, da pospešimo trošenje in ne poudarjamo pretirano varčevanja, tako da nihče ne trosi, ker potem nimamo komu kaj prodati in to v bistvu najbolj generira krizo. Največji problem je ta trenutek pomanjkanje zaupanja in pomanjkanje trošenja, preprosto pomanjkanje optimizma. Morali bi si prizadevati, da bi ljudje postali bolj optimistični, da bi začeli trositi, in voz gospodarske rasti bi se zopet obrnil." ■
Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 02. 2009
Stran: 2