DIREKTORJI] Pogledali smo, kteri direktorji so bolje vodili svoje družbe H Petra Sovdat. Karel Lipnlk Kako so se v mandatihzadnjih dveh vlad izkazalidirektorji največjih slovenskih druib? Kdoje bolje kadroval -Milan Kučan, brez privoljenjakaterega v fotelj za časa levih vlad ni sedel noben direktor večje druibe,ali Janez Janša, zdajšnji premier, ki je glavnikadrovnik zadnja tri leta? Direktorji. ki jih je izbral Kučan, so se šele dobro pnvajalina kapitalizem, Janševim je na
roko šlasvetovna gospodarska konjunktura in seveda vključitev Slovenije v EU. Zato jih je pokazaldh poslovanja težko primerjati. Zaradinetipičnih gibanj na IJubljanski borzi tudi ni moina primerjava rastl delnic. Osredotočilismo se na to, kateri od direktorjevje bil boljdrzen pri širitvi poslovanja. PETROL ENAKO NEAKTIVEN 4,56%~je blla povprečna letna rastkapitala v času Ropove vlade. 9,32%> je bila povprečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. V Petrolu ni bilo večjih sprememb, ko je vodenje odJaneza Lotriča prevzel Marko Kryžanowski. Noben odnjiju namreč ni bil pretirano ambiciozen pri širitvi po-slovanja, družba paje vedno veljala za servis željavsako-kratne vlade. Kryžanowskije sicer vstopil na čmogorskitrg, dobil nekaj plinskih koncesij v Srbiji, a od tega nivečjih učinkov. Marcaje Petrol kupil reški Europetrol,ki se hitro širi na račun že prej dobljenih dovoljenj zagradnjo servisov. Sicer pa si bomo mandat zdajšnje upra-ve zapomnili po propadlem povezovanju z Lukoilomin vojni z Istrabenzom - oboje zaradi vladnih želja - inkomimikacijskih polomih. Boljše poslovanjeje posledicavstopa Slovenije v EU, karje povečalo tranzitni promet,nižjih cen naftnih derivatov kot v sosednjih državah inseveda rasti cen bencina. Vtujini Petrol doseže le okolipetino prihodkov. Petrolje še vedno le trgovec z gorivi,brez svoje rafinerije. Brezvidnega napredka so tudi drugestrateške dejavnosti (plin, energetika, ekologija). MERCATORJU JANKOVIČ UTRl POT V TUJINO, DEBEUAK SE V NJEJ KREM 3,14%> je bila povprečna letna rastkapitala v času Ropove vlade. 13,17%> je bila povprečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. Zoran Jankovič, zdaj Ijubljanski župan, je trgovskodružbo prevzel z (v tolarjih) milijardnim dolgom, raz-drobljeno in neinternacionalizirano. Ze leto po nastopupoložajaje začel prevzemati trgovske družbe po Sloveniji,leta 2000 je odprl prva trgovska centra v tujini, v Puljuin Sarajevu. Do presenetljive razrešitveje osvojilveč kot40-odstotni tržni delež na domačem trgu, v tujinije bil tabolj skromen. Njegovemu nasledniku Zigi Debeljaku, kibolj kot za strategavelja za operativca, tržni delež domaupada, v tujini, predvsem v Srbiji, pa raste. Debeljaka stav Mercator iz Gorenja resda potegnila nedržavna lastnika(Laško in Istrabenz), a ta sta delež dobila v dogovoru zJanšo. Hitrejša rast prihodkov v zadnjih dveh letih jeposledica dveh prevzemov v tujini, kjer pa je pogovorezačel že Jankovič. Rast kapitalav zadnjih dveh letihje vpredvsemposledicaprevrednotenj nepremičnin, karjePivovarni Laško pomagalo do ugodnejših posojil z zastavodelnic Mercatorja (vpliv dokapitalizacij je izključen). INTEREUROPA BOU. A DRAGO INTERNACIONALIZIRANA 6,71%> je bila povprečna letna rastopitala v času Ropove viade. 5,21%> je blla povprečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. Koprski logistje vedno veljal za »socialistično« dmžbo,preveliko in premalo okretno. Kranjc se je »proslavil«predvsem s tem, daje ni dokončno povozil čas in daje pre-živelavstop SlovenijevEU, s katerimje izgubiladobršendel dobičkonosnih carinskih prihodkov. To seje močndpoznalo na poslovanju v letih 2005 in 2006. Nekdanjiobveščevalec Andrej Lovšin se je lotil velikih projektovv fujini - vstopa v Crno goro in Rusijo. A projekta staga skoraj stala stolček. Tik po nakupu Zetatransa se jeizkazalo, daje čmogorska družba v težavah, tudi krimi-nalne narave, za logistični center Čehovv Rusijije Lovšinbrez soglasja nadzornikov odštel trikrat več od načrtov.Lovšin, kije ob prihodu v družbo stavil na svoje zveze izobveščevalskih časovje odprl še centerv Samoboru naHrvaškem, a toži, da mu v Srbiji, kjerjev Dobanovcih tudiodprl center, ne gre, kot si želi. Koliko uspešenje Lovšins svojimi projekti in razvojem logističnih storitev, se bopokazalo že letos, koje kopenski promet zaradi visokihcen nafte verjetno precej povečal izgubo. LUKA KOPER VEDNO V SEDLU 2,37%~jebila povprečna letna rastkapitala v času Ropove vlade. 9,58%~ je bila povpfečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. Koprska družbaje v Sloveniji monopolist, zatoji nemore biti hudega pod nobeno vlado, z nobenim direk-torjem. Ima pa tudi to srečo, daje sosednji Trst povsemneaktiven, reško pristanišče pa nekonkurenčno, ker nivobmočju EU. Rast prihodkovv zadnjih letihje posledicaširitve EU. Zdajšnjega prvega moža Roberta Casarja sibodo delničarji zapomnili predvsem, kerje bil precej boljpopustljiv do največjega, države. Časar m ugovarjal, kojetaspremeiulaprednostne delnicevnavadne, preostalimdelničarjempasejetakovrednostpravzapravprepolovila.Njegovdolgoletni predhodnik Bruno Koreličje z državoimel dogovor, da država ne vlaga v infrastrukturo, zatopa dobi manj dividende. Časarje z državo dosegel tudidogovor o podpisu koncesijske pogodbe za upravljanjepristanišča za 35 let, še bolj pa se je družba pod njegovimvodstvom osredotočila na pretovor avtomobilov. Nobe-nemu pa ni uspelo izposlovad drugega tira do Kopra, karbo kmalu začelo ustavljati razvoj Luke Koper. TELEKOMU SLOVENIJE ZARADI NEAMBICIOZNIH UPRAV NA BALKANU OSTALI LE OSTANKI Z,Z3%~ je bila povprečna letna rastkapitala v času Ropove vlade. 4,89%> je bila povprečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. Tudi Telekomje (kljub pojavu IP-tele-fonije) ševedno skoraj monopolistnatrgu.Daleč največja sprememba v Telekomupo odhodu Liborja Vončine in prihoduBojana Dremlja je bila uvrstitev delnicenaborzo, Id sojovse vlade obljubljale letain leta. Prejšnji direktorji so bili povsemneaktivni pri širitvi na sosednje trge, Dre-melj pa nima več veliko možnosti. Širitevv zadnjih letihje počasna in se še ne poznav poslovanju skupine. Zato pa se tolikomočneje pozna upad prometa fiksne te-lefonije. Dremlja si bomo zapomnili tudipo neuspeli prodaji državnega deleža, karsicer ni njegova krivda, bo pa to verjetnoslabo vplivalo na razvoj družbe. -0,34%> je bila povprečna letna rastkapitala v času Ropove vlade. -0,87%> je bila povprečna letna rastkapttala v času Janševe vlade. ADRIA AIRWAY5 ŠE LETI ZELO NiZKO Zadnje dni mandata predsednika upra-ve večno zgubarskega monopolističnega(!) letalskega nacionalnega prevoznikaAdrie Airways Branka Lučovnika se jepisalo predvsem o odkrivanju še večjihlukenj invelikodušnem deljenju letalskihvozovnic. Preden seje na čelo zavihtel Ta-dej Tufekje družbo nekaj mesecevvodilIztok Malačič, kije vAdrio izjavne TV-hišeprišel z blagoslovom zdajšnje vlade. PodTufkom prihodki Adrie naraščajo precejhitreje kot v minulih letih, vendar pa se ševedno zmanjšuje tudi premoženje družbe.Močno se je povečala tudi zadolženost, karje za družbo z izjemno majhnimi donosizelo tvegana poteza. Druga največja slovenska bankaNKBMje danes, pod vodstvom MatjažaKovačiča, enaka kot takrat, ko jo je ševodil Črtomir Mesarič. Razlikaje »le« vtem, daje zdaj borzna banka, lastništvopa seje konec minulega leta prekjavneprodaje razpršilo med več kot 100 tisočlastnikov. Država kljub vsemu ostajaglavna. Strateško banka ni napredovala.Po volji države se je povezala s Poštnobanko Slovenije, to paje tudi vse. Vtujino si Kovačič še vedno ne upa,čeprav to obljublja že nekaj mesecev. NKBM ŠE VEDNO LE REGIONALNA BANKA 1,59%> je bila povprečna letna rastkapttala v času Ropove vlade. Z2,23%~ je bila povprečna letna rastkapitala v času Janševe vlade. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, ŠE VEDNO NEJAVNA DRUŽBA. ČISTI (PRVA) DVA ČRNA FONDA 7,49%~jebilapovprečnaletnarastkapttala v času Ropove vlade. Z9,19%~jebilapovprečnaletnarastkapHala v času Janševe vlade. Enako kot NKBM se godi Triglavu, kiima tudi okoli 40-odstotni delež na sloven-skem trgu: pomembnejših sprememb m. Žepod Nado Klemenčič, nato pod JožetomLeničem, zdaj pa pod Andrejem Kocičemzavarovalnica velja za pravo politično tr-dnjavo. Brezpolitičnegablagoslovaupravene morejo migniti s prstom. Zadnje mesecese sicer zdi - najverjetneje zaradi razprtijmed koalicijskima SDS m NSi -, da so za-čeli čistiti politične čme fonde v nekaterihhčerinsldh družbah, kot sta Gradis IPGI inSlovenijales. Kolikojihje še, se neve. Drža-vajev času Janeza Janše le našla nekaj večrazumevanja za širitev poslovanja zavaro-valniceprekmejaSlovenije,znekaj srečepabomo kmalu po volitvah z delnicami lahkotrgovalitudinaljubljanskiborzi. •
Medij: Finance
Avtorji: Lipnik Karel,Sovdat Petra
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor, Istrabenz
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 01. 08. 2008
Stran: 3