revizijska komisija ugotovila, da reference tega podjetja niso ustrezne. Predor bi tako lahko gradil drugi najugodnejši ponudnik, SCT in Primorje, a so se na Darsu odločili za ponovitev razpisa. Ponudbo so oddala štiri podjetja, med katerimi ni bilo Vidonija. Ponudbe (odprli so jih šele januarja letos - za november načrtovan pregled ponudb so prestavili kar dvakrat) so oddali Cestno podjetje Maribor (CPM) v konzorciju z avstrijskim gradbenim podjetjem Alpine Bau (64,5 milijona evrov), SCT (81,9 milijona evrov), Riko (88,8 milijona evrov) in Strabag (92,7 milijona evrov). Glede ponujene cene bi se ponovitev razpisa Darsu morda res lahko izplačala. A kaj, ko gradnjo avtocest na Slovenskem že poldrugo desetletje nenehno spremljajo zgodbe o aneksih ter posledičnih podražitvah. Tako tudi tokrat ni odveč vprašanje, kako je izvajalcem na ponovljenem razpisu uspelo oddati ponudbe z občutno nižjimi cenami. ČPM je denimo od SCT cenejši za kar 17,4 milijona evrov, z drugo ponudbo pa je nižja tudi cena SCT, in sicer za okoli 14 milijonov. V uredništvo Indirekta smo prejeli anonimko, vsebini katere dodajamo nekaj znanih dejstev. V pismu beremo, da naj bi Darsovo strokovno komisijo za izbiro konzorcija podjetij CPM in Alpine Bau prepričali popolnoma neznani argumenti - za izbor naj bi govorila samo domnevno nerealna nizka cena. Iz spletne predstavitve CPM naj bi bilo razvidno, da je podjetje v Sloveniji doslej zgradilo samo dva manjša predora. Izbrani ponudnik naj bi sprva oddal precej nepopolno ponudbo, v kateri naj bi napačno izračunali davek, reference za izkope naj bi popravljali kar na roko, Alpine Bau pa naj ne bi priložil izjave o poznavanju slovenskih predpisov. V omenjenem pismu je izražena skrb, da bo končna cena celo presegla vrednost ponudbe najdražjega ponudnika ali pa predor še dolgo ne bo uporaben. Zanimivejši je drugi del pisma, v katerem najdemo domneve, da naj bi bila sredstva, ki bi jih od Darsa prejel CPM, zlorabljena za poplačilo kreditov, ki jih je za prevzem Pivovarne Laško pri bankah najel Boško Šrot oziroma njegova podjetja. Kot beremo, naj bi bilo po trditvah poznavalcev že vnaprej jasno, da predora po tej ceni ni mogoče zgraditi. Zato naj bi se gradnja podražila, celo prek najvišje dovoljene vrednosti (99,5 milijona evrov), kar naj bi dosegli s podpisovanjem aneksov. V pismu najdemo še napoved, da naj bi CPM med gradnjo postal nelikviden, zato bi bil uveden stečaj - dela tako naj ne bi bila končana, davkoplačevalki denar pabibojdaizpuhtel. Dejstvo je, daje CPM v zadnjih letih postal nezanemarljiv delničar laške pivovarne. Prek podjetja Ekos Celje je CPM posredno v pretežni lasti Janeza Škoberneta, družinskega prijatelja Boška Šrota. Slednji prek povezanih družb nadzoruje Infond Holding, ki je v zadnjih mesecih od CPM odkupil okoli 16-odstotni delež Pivovarne Laško, za kar naj bi plačal dobrih 126 milijonov evrov. Tako zdaj Šrot prek različnih verig obvladuje kar 54 odstotkov pivovarne. Ali posel dokazuje, da je Šrot med drugim tudi pri CPM delnice samo parkiral, ugotavljajo pristojni. Teoretično se je tako izognil oddaji prevzemne ponudbe, ki bi prevzem podražila, saj bi mali delničarji svoje delnice gotovo lahko prodali po občutno višji ceni od borzne. Dodajmo, da je CPM večino svojega lastniškega deieža (15 odstotkov) prodal decembra lani, sicer bi lansko poslovno leto najverjetneje končal kot kapitalsko neustrezna družba. Takšne pa na javnih razpisih ne morejo sodelovati.

Medij: Indirekt
Avtorji: Frangež Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Novice dneva
Datum: 04. 03. 2009
Stran: 3