ukvarjajo poklicno. Marija Zupančič Pred vami je prvi od serije člankov, ki jih nameravamo posvetiti davčni obremenitvi športnikov in njihovih združenj. Seznaniti vas nameravamo z načinom delovanja športa v Sloveniji ter najpomembnejšimi zasebnimi in pravnimi športnimi subjekti. Navedeno področje je zanimivo za širši krog uporabnikov, saj je konec leta 2007 obstajalo 20.880 športnih društev, po podatkih AJPES pa je svoja poročila oddalo 19.682 društev in zato štejemo, da je toliko tudi delujočih. Opisali bomo, kako so organizirani športniki in kateri zakoni definirajo njihov pravni status. Med pravnimi športnimi subjekti bo podrobneje predstavljena organiziranost športnih društev na območju Slovenije ter kratka pravila njihove ustanovitve in delovanja. Predstavili vam bomo vse davke, ki se pojavljajo v Sloveniji ob pridobitvi in porabi sredstev, namenjenih športu v športnem združenju in pri športniku posamezniku. V člankih bodo prikazane posebne obdavčitve športnih aktivnosti po zakonu o davku na dodano vrednost, posebne olajšave in obremenitve, ki se nanašajo na nepridobitne organizacije po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, posebne ureditve po zakonu o dohodnini za športnike in člane društev ter se dotaknili tudi sporazumov o izogibanju dvojnih obdavčitev po 17. členu Vzorčnega sporazuma OECD, ki govori o obdavčevanju umetnikov in športnikov. OPREDELITEV PODROČJA Ukvarjanje s športom je pomemben dejavnik povečevanja in ohranjanja telesnega in duševnega zdravja posameznika. Država Slovenija, kot tudi druge razvite države, namenja del proračunskih sredstev za rekreativno in vrhunsko vadbo svojih državljanov, saj spada šport med tiste javne dobrine, ki pripomorejo k blagostanju njenih državljanov. Ljudje se športno udejstvujejo predvsem zaradi lastnega zadovoljstva in tako postane šport zasebna dobrina, ki zadovoljuje interese posameznikov in so ljudje zanjo pripravljeni tudi plačevati. Mešanica značilnosti javnih in zasebnih dobrin v športu se izkazuje tudi v načinu financiranja športnih dejavnosti. Država koristi od financiranja športa pričakuje v širokem spektru: od povečanja zdravja ljudi, ki se ukvarjajo s športom in zmanjšanja družbeno škodljivih vplivov (mamila, alkoholizem) do promocije države in povečanja identitete narodne zavesti. Zato je pripravljena v ta namen oddeliti del svojih proračunskih sredstev. Ta sredstva deli prek posebej ustanovljenih zavodov in športnih zvez v najmanjše enote združevanja športnikov - športna društva, ki jih potem neposredno prerazdeljujejo svojim članom prek porabe v samem društvu ali prek financiranja posameznika. Vendar pa pridobljena javna sredstva še zdaleč niso dovolj za financiranje trga. Strokovne raziskave nam povedo, da javna sredstva zadoščajo za 11% vseh porabljenih sredstev v športu, 77% vseh sredstev prispevajo gospodinjstva, preostanek pa prispevajo podjetja. Struktura pridobljenih sredstev v registriranih športnih organizacijah pa je takšna: ena četrtina pridobljenih sredstev je pridobljena od države, preostale tri četrtine pa imajo svoj vir na trgu 1 . Društva in športniki posamezniki z neposredno prodajo blaga in storitev na trgu ter s pridobljenimi donacijami in sponzorstvi gospodarstva tako dobivajo potrebna sredstva za svoje športno udejstvovanje. ZAKONODAJNA OSNOVA ŠPORTA Zakon o športu Zakon o športu (UL RS, št. 22/98) je nosilni zakon o udejstvovanju v športu. Delovanje v športu zakon ' AJPES, rnformacija o poslovanju društev v Republiki Sloveniji v letu 2007, avgust 2008. str. 8 prvenstveno opredeli kot interesno in prostovoljno. S tem zakonom je opredeljen javni interes, saj zakon nalaga državi in lokalnim skupnostim, da skrbijo za uresničevanje javnega interesa v športu. Zakon kot obseg javnega interesa določi naloge nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa, ki se opredelijo v Nacionalnem programu športa in programih športa lokalnih skupnosti, zlasti na področju športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa, vrhunskega športa in športa invalidov. Ker se davčna zakonodaja v zvezi s športom naslanja na temeljni zakon, moramo poznati definicije posameznih športnih aktivnosti tako, kot jih podaja Zakon o športu: • športna vzgoja je dejavnost otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa, ne glede na njegovo pojavno obliko; • športna rekreacija je športna dejavnost odraslih vseh starosti in družin; • kakovostni šport je priprava in tekmovanje posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in jih program športne rekreacije ne zadovoljuje; • vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda; • šport invalidov je dejavnost invalidov vseh starosti, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Zakon o športu opredeljuje običajne načine financiranja športa, nacionalni in letni program športa, strokovne organe in strokovne delavce v športu. Zakon podaja temeljne pogoje za zasebno delo v športu, opredeljuje vrste športnikov ter način njihovega zdravstvenega zavarovanja. Zakon tudi določa kriterije za izvedbo športnih prireditev, načine informiranja in izdelave razvidov ter način delovanja. Zakon o športti je torej temeljni zakon in na njegovi osnovi so narejeni vsi podzakonski akti, povezani s športom. Nanj pa napotuje tudi davčna zakonodaja, kadar je potrebno opredeliti dejavnost in pravila, povezana s to dejavnostjo. Zasebni športni subjekti Strokovni delavci v športu Strokovne delavce v športu Zakon o športu v 26. členu opredeljuje kot tiste, ki opravljajo v športu vzgojno-izobraževalno ali strokovno-organizacijsko delo. Strokovni delavec v športu mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo oziroma ustrezno usposobljenost, katere nivo določi strokovni svet, po pridobljenem mnenju Olimpijskega komiteja Slovenije, Fakultete za šport in pristojne nacionalne panožne športne zveze. Gostujoči tuji strokovni delavci, ki za določen čas opravljajo dele programa v športu ali sodelujejo pri izvajanju teh programov, morajo izpolnjevati pogoje, kakršni se zahtevajo za to delo v državi, iz katere prihajajo. Zasebni športni delavec Posameznik lahko opravlja naloge v športu kot zasebni športni delavec, če ima ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, ima licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana, mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti ter če obvlada slovenski jezik in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Zasebni športni delavec je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu 2 . Poklicni športnik Posameznik lahko opravlja naloge v športu kot poklicni športnik, če je dopolnil petnajst let, je aktiven športnik, je član nacionalne športne zveze in ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Tudi poklicni športniki morajo biti vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu. Športnik Športnik je po Zakonti o športu vsaka fizična oseba, ki je registrirana pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih , panožnih športnih zvez. V slovenski nacionalni klasifikaciji poklicev je športnik oziroma športnica identificiran pod številko poklica 3475.04, kjer je zapisano, kaj običajno dela, kakšna so njegova delovna področja in katere delovne pripomočke uporablja. Kot zanimivost naj navedemo, da opis poklica njegov izdelek in storitev opredeljuje kot vrhunsko pripravljenost in osvojitev lovorike prvaka, med možnostmi zaposlovanja pa je zapisano, da imajo profesionalni športniki izjemno visoke dohodke, ki jih prinašajo lovorike na svetovnih prvenstvih, vendar pa je več tistih, ki jim zaslužek sproti skopni in imajo povprečne dohodke 3 . Svarilo v zvezi z zaslužkom športnika je torej podano že kar v opisu poklica, kar za druge poklice ni običajno. Poklic športnika je težak ter poln nevarnih čeri, saj nas omenjeni opis poklica stvari pred izgubo samozavesti, pred pogostimi športnimi 2 Pri navajanju ministrstva smo dosledno mislili na Ministrstvo RS za šolstvo in šport (MŠŠ), ki ima vsa pooblastila za vodenje razvidov samostojnih športnikov. J Priloga 1, rdentifikacija poklica športnik, ki si zasluži častno prvo mesto med prilogami zaradi zanimivosti opisa opravil in del športnika. vpis v razvid poklicnih športnikov s prilogami (izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo predlagatelja, da je aktivni športnik, ki mu ga da matično društvo, potrdilo, da je član nacionalne zveze, ter potrdilo s stalnem bivališču). Vpis v razvid poklicnih športnikov ureja Pravilnik o vodenju razvida poklicnih športnikov, ki določa, katere dokumente mora vlagatelj priložiti predlogu za vpis v razvid (obrazec za vpis v razvid lN.pdf). Pravilnik o vodenju razvida zasebnih športnih delavcev in razvida poklicnih športnikov je bil noveliran 2. 12. 2008. Vsebinsko namreč vpis v razvid pomeni enako kot vpis v poslovni register za samostojne podjetnike. Ko ima športnik potrdilo o vpisu v register, se lahko vpiše v davčne registre, prej pa to ni mogoče. Razvid poklicnih športnikov je tajen podatek zaradi varovanja zaupnih podatkov in ga v ministrstvu za šolstvo in šport niso pripravljeni 1 zaupati zainteresiranim osebam. Ugotavljamo pa, da ga zainteresirana oseba, ki želi pridobiti podatke o športniku, ki je registriran za dejavnost tudi na osnovi vpisa v razvid poklicnih športnikov, te podatke brez večjih težav pridobi na ostalih spletnih podatkih, ki jih prav tako objavljajo državni organi (npr. Ajpes, iss 5 ). Menim, da je to stališče ministrstva sporno, saj so tudi podatki o vpisih samostojnih podjetnikov javni. V praksi pa je to posebej moteče, saj športniki pogosto podajajo napačne izjave, da so poklicni športniki, ker to pomeni kratkoročno manjšo davčno obremenitev. Konec koncev se športnik kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost z vpisom v register poklicnih športnikov, pridruži vsem ostalim samostojnim podjetnikom, ki za poslovanje svojega "podjetja" jamčijo upnikom s svojim premoženjem. Kategorizacija športnikov v letu 2008 Na dan 31. 12. 2008 smo imeli v Sloveniji 4.520 vrhunskih športnikov 6 , in sicer je bilo na ta dan 52 športnikov svetovnega razreda, 483 športnikov mednarodnega razreda, 259 športnikov perspektivnega razreda, 1.708 državnega razreda in 2.018 športnikov mladinskega razreda. Status se športniku podeli za 12 mesecev, če ima športnik status v mladinskem, državnem in perspektivnem razredu, za 24 mesecev športniku v mednarodnem razredu, status za 48 mesecev pa pripada športnikom svetovnega razreda. Vrhunski športniki svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda so 4 Ministrstvo za kulturo npr. javno objavlja imena samostojnih kulturnih delavcev 5 Na spletni strani Fundacije za šport in OKS si lahko ogledamo razvide kategoriziranih športnikov. 6 http://www.olympic.si/fileadmin/dokumenti/Dokumenti_pKS/Za_ vrhunske sportnike/Kategorizacija/Kriterijizakategorizacijo.pdJ poškodbami, nevarnosti uporabe nedovoljenih poživil, zgodnjim vstajanjem ter pogostimi potovanji. Žal v opisu niso zapisane tudi lepote in mikavnosti tega poklica, vendar smo jih ljudje prepoznali, saj se sicer ne bi tako množično udeleževali športnih aktivnosti. vrhunski športnik Naziv vrhunskega športnika si pridobi državljan Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Kriterije za vrhunski športni dosežek in trajanje naziva določi strokovni svet na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije, oziroma pristojne nacionalne športne zveze. Naziv dodeli Olimpijski komite Slovenije, ki tudi dvakrat letno objavi njihov seznam. Vrhunskemu športniku se na njegovo zahtevo iz državnega proračuna odobri plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, za nezgodno zavarovanje, za starševsko varstvo ter za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ima naziv vrhunskega športnika svetovnega razreda in njegovi dohodki ne presegajo trikratnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Vrhunskemu športniku, ki neupravičeno ne izpolnjuje svojih dolžnosti, lahko minister, po pridobljenem mnenju pristojne nacionalne panožne športne zveze, omeji ali odvzame pravice, ki mu pripadajo iz naziva vrhunski športnik. Evidence (razvidi) v športu Za organizirano in sistematično spremljanje stanja v športu in njegovega razvoja skrbi Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) oz. njegov oddelek Direktorat za šport tako, da vodi različne evidence. Tem evidencam v slovenskem športu rečejo razvid. Imamo naslednje : razvide: 1. razvid vrhunskih in drugih športnikov, 2. razvid poklicnih športnikov, 3. razvid zasebnih športnih delavcev, 4. razvid strokovnih delavcev v športu, 5. razvid izvajalcev letnega programa, 6. razvid športnih objektov, 7. razvid velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji, 8. razvid javnih zavodov v športu. Ministrstvo vodi postopke izdaje odločb in vpise v razvide. Podatki, ki se vpisujejo v razvide in evidence, so navedeni v 58. členu Zakona o športu in podzakonskih aktih, ki natančneje določajo postopke in vpise v posamezne razvide. V našem delu nas najbolj zanima razvid poklicnih športnikov. Vpis v razvid lahko športnik zahteva tako, da MŠŠ - Direktoratu za šport predloži predlog za nezgodno zavarovani, premijo pa plačuje ministrstvo za šolstvo in šport. Kategorizirani športniki v svetovnem, mednarodnem in perspektivnem razredu, ki so dijaki in študenti (pogoj je, da niso v delovnem razmerju), imajo tudi pravico do športne štipendije. Za dijake znaša štipendija 80% zajamčene plače'' oziroma 190,18 evra mesečno, za študente pa 120% zajamčene plače, kar pomeni 285,28 evra štipendije v maju 2009- Dijaki in študentje imajo možnost štipendije povečati do 25% zajamčene plače, če so najmanj prav dobri ali imajo povprečno oceno 8,5. Štipendije so oproščene plačila dohodnine, izplačuje pa jih MŠŠ'. V šolskem letu 2007/2008 smo imeli Slovenci 197 športnih štipendistov, to šolsko leto pa jih imamo 142, če upoštevamo samo podatke, ki jih izdajata OKS in MŠŠ. Vrhunski športniki imajo pod določenimi pogoji pravico tudi do zaposlitve 9 v državnih organih. Tako je bilo v maju 2009 (primerjava julij 2008) na Ministrstvu za finance - Carinski upravi zaposlenih 18 (17), na Ministrstvu za notranje zadeve 27 (26) in na Ministrstvu za obrambo 81 (66) vrhunskih športnikov in trenerjev; skupno torej 122 (99) ljudi. Zaposlitev na ministrstvu pomeni, da je športnik izenačen z redno zaposlenimi in da dobiva redno mesečno plačo v višini drugega zavarovalnega razreda, če ga primerjamo s samostojnimi podjetniki oziroma cca 17 razred po novem sistemu plač v javnem sektorju (okoli 870 evrov bruto), vendar mu na delo ni potrebno prihajati. Športniku se na ta način povečuje čas redne zaposlitve za potrebe delovne dobe iz naslova pokojninskega zavarovanja, v celoti je zdravstveno zavarovan in seveda dobiva neto plačo, tako kot vsi ostali zaposleni. Vrhunski športnik se mora v zameno, na povabilo, udeleževati nastopov reprezentanc Slovenije in ravnati v skladu z mednarodnimi pravili in pravili nacionalnih panožnih športnih zvez ter normami športne etike in morale. Zaposlitev športnika na katerem koli ministrstvu pa športnika ne ovira, da ne bi poleg zaposlitve imel prijavljeno tudi dejavnost fizične osebe, ki se ukvarja s športom. Večina športnikov, ki jih najdemo na (začuda) javnem seznamu 10 zaposlenih, ima verjetno še registrirano dejavnost po zakonu o dohodnini in povrhu še praktično "lastno" športno društvo. 7 Na dan 30. 4. 2009 znaša zajamčena plača 237, 73 evra. 8 V letu 2007 je imelo štipendijo 193 športnikov. 9 Velja za vrhunske športnike in trenerje. 10 Seznam zaposlenih športnikov v juliju 2008: http://www.olympic. si/flleadmin/dokumenti/Dokumenti_OKS/Zaj'rhunske_sportnike/ Statusne _pravice/Seznam%20zaposlenih%20junij%202008.pdf DOLOČITEV DAVČNEGA STATUSA IN NAČINA VODENJA POSLOVNIH KNJIG Ena hujših začetnih težav, pred katero se znajdemo, ko hočemo pravilno razvrstiti poslovni in davčni status samostojnega športnika, je uvrstitev športnika v pravilni status, glede na zapleteno in prepletajočo se zakonodajo. Pa poglejmo, zakaj je to tako. Zakon o dohodnini nas v zvezi s fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost, napotuje na zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, le-ta pa nas napoti na zakon o gospodarskih družbah. Vprašamo se, zakaj naj iščemo fizično osebo med gospodarskimi družbami in odgovor najdemo samo v zakonu o davčnem postopku, ki ne loči med fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost, in samostojnimi podjetniki. Vsi postopki so enaki, vsi obrazci so enaki in za oboje veljajo vsaj v delu, ki se nanaša na upoštevanje pravil zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, enaka določila. Določbe zakona o davčnem postopku Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 (UL RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS in 125/08) pravil glede vodenja poslovnih knjig ne opredeljuje natančneje. V VI. poglavju, ki se nanaša na informacije in dokumentacijo, pravi le, da osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona. Na podlagi ZDavP-2 je bil dne 28. 12. 2006 sprejet Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (UL RS, št. 138/06 in 52/07). Ta pravilnik določa vrste in način vodenja poslovnih knjig in evidenc, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pravilnik še enkrat naroča, da se za osebe, ki morajo voditi poslovne knjige, glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil, uporabljajo zakon, ki ureja poslovanje gospodarskih družb, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard 39, slovenski računovodski standardi in ta pravilnik. V Pravilniku o poslovnih in drugih davčnih evidencah pa prvič najdemo določilo, da morajo zavezanci o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti. Pravilnik tudi omogoča zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Tisti zavezanci, ki so davčni zavezanci za davek na dodano vrednost, morajo voditi tudi evidence, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost. Določbe zakona o gospodarskih družbah Na hitro si oglejmo tudi ključna določila Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (UL RS, št. 42/06, 60/06popr., 10/08 in 68/08). V njem najdemo osnovne pojme v zvezi s statusno organiziranostjo pravnih oseb. Zakon nam pomaga razvrstiti gospodarske subjekte, ki se pojavljajo na trgu, in kot podjetnike zakon označi tiste fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ter pove, da so podjetniki odgovorni za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. ZGD-1 ima med svojimi osnovnimi določili tudi splošna pravila o računovodenju, ki jih morajo (v skladu z ZDavP-2 oziroma pravilnikom) upoštevati tudi športniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo. Le-ta med drugim pravijo, da morajo družbe in podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti ter za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo; da morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva z upoštevanjem kontnega okvira za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo; da je najmanj enkrat letno treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem in da je potrebno poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila trajno hraniti. ZGD- 1 pa vsebuje tudi posebne določbe o računovodenju podjetnika, ki pravijo, da način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard. Ne glede na to. lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: - da povprečno število delavcev ne presega tri, - da so letni prihodki nižji od 42.000 evrov, - da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov. Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila. Podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoja: o prihodkih iz dejavnosti in o zaposlenih delavcih, ki ju zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov in, da to natančneje določa zakon, ki ureja davčni postopek. Primerjava določil ZGD-1 in ZDoh-2 je podana v preglednici 1. Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. Podjetnik mora vsako spremembo podatkov v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej. Primerjava davčne obravnave glede na status Če si ogledamo določila Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (UL RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, in 20/09), nam definicija dohodka iz dejavnosti pove, da se kot dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat njenega opravljanja. Dohodek iz dejavnosti je podvrsta dohodkov, obdavčenih z dohodnino. Posebnost tega dohodka je, da se kot davčna osnova od dohodka iz dejavnosti pojavi dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, in da se za ugotavljanje prihod-Presfednica 1: Primerjava določil ZGD-1 in ZDoh-2 glede pravice do vodenja poslovnih knjig po načelu normiranih odhodkov davčni status [ po ZGD-1 , po ZDoh-2 vodenje poslovnih knjig po načelu dvostavnega knj. ne ne davčna osnova ni opredeljeno 60% - 75% prihodkov nastanek obdavčljivega dogodka ni opredeljeno ob plačilu maksimalna višina prihodkov | 42.000 EUR " do 25.000 do 42.000 EUR povprečna vrednost aktive 25.000 EUR ni opredeljeno zaposleni | _tri nič kov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, razen izjem, ki jih določa zakon o dohodnini. Zakon o dohodnini razlikuje zavezance, katerih davčna osnova pri dohodku iz dejavnosti se ugotavlja na osnovi dobička, in zavezance, ki ne vodijo poslovnih knjig. Za zavezanca, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi, 2. da njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 evrov, 3. ne zaposluje delavcev in lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59- členu ZDoh-2, velja, da se v davčnem žargonu imenuje normiranec. V preglednici 2 je prikazana končna delitev vodenja poslovnih knjig, upoštevajoč tako zakon o gospodarskih družbah kot tudi zakon in podzakonske akte davčnega postopka, za vse tiste, ki veljajo za podjetnike v smislu zakona o dohodnini. Končna ugotovitev je. da športnik, ki je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vodi poslovne knjige tako kot podjetnik in hkrati, da mora pri vodenju poslovnih knjig upoštevati pravila Zakona o gospodarskih družbah in športniku (podjetniku oz. osebi, ki opravlja dejavnost) pripadajoč standard SRS 39. Marija Zupančič Naslednjič: Obdavčitev z DDV Preglednica 2: Delitev fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, na samostojne športnike in na normirance davek od dohodkov iz dejavnosti _^^ davčni status samostojni športnik športnik normiranec vodenje poslovnih knjig da ne davčna osnova , dobiček 60% - 75% prihodkov nastanek obdavčljivega dogodka i ob nastanku ob plačilu višina prihodkov neomejeno 25.000 do 42.000 EUR zaposleni 1 neomejeno nič

Medij: Denar
Avtorji: Zupančič Marija
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 06. 2009
Stran: 19