ih določajo davčni predpisi. Odvetniška družba, ki je >ravna oseba, se lahko ustanovi cot družba z neomejeno osebno zgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe, to je od-'etniška družba z neomejeno >dgovornostjo, ali kot družba z >mejeno odgovornostjo druž->enikov za obveznosti družbe n se imenuje odvetniška družba : omejeno odgovornostjo (35. :len ZOdv). ZOdv kot lex spelalis določa posamezna posebla korporacijska pravila glede )dvetniške družbe, medtem ko ;e glede vseh drugih vprašanj o istanovitvi in poslovanju odveniške družbe uporablja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Glede na navedeno lahko rečemo, da se lahko odvetnik zasebnik, ob smiselni uporabi pravil o ustanovitvi nove družbe ter skupnih pravnoorganizacij skih značilnosti odvetnika in podjetnika, materialno statusno preoblikuje. Preoblikuje se tako, da po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese svoje organizirano premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem na novo odvetniško družbo, ki se ustanovi zaradi tega prenosa. Ob tem je pomembno, da se lahko odvetnik zasebnik statusno preoblikuje le s prenosom organiziranega premoženja na novo kapitalsko družbo, torej odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo (667. čl. ZGD-1). Skladno z navedenim se v praksi pojavljajo vprašanja, kakšne so davčne posledice preoblikovanja odvetnika zasebnika v odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo po postopku, določenem v667. do 672. ČL ZGD-1. Ob tem je treba ločiti davčne posledice preoblikovanja z vidika dohodnine, DDV in/ali davka na promet nepremičnin. Davek iz dejavnosti Odvetnik kot davčni zavezanec lahko, v skladu z 51. členom zakona o dohodnini (ZDoh-2), zahteva, da se za odtujitev sredstev pri ugotavljanju njegove davčne osnove ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti odvetnika kot zasebnika, ki se izvede v skladu z določbami ZGD-1 o statusnem preoblikovanju podjetnika. Torej se odvetnik zasebnik lahko davčno nevtralno preoblikuje vodvetniško družbo z omejeno odgovornostjo. Poleg splošnih pravil o preoblikovanju podjetnika po določbah ZGD-1 pa je treba za davčno nevtralnost izpolniti še naslednje pogoje: a) nova odvetniška družba mora biti za davčne namene rezident Slovenije, b) nova odvetniška družba mora med drugim ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi z njimi na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo (davčna kontinuiteta), c) odvetnik se mora kot družbenik zavezati, da bo svoj delež v odvetniški družbi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržal najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjševal in d) priglasitev preoblikovanja Dursu najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna odvetnika zasebnika. Davek iz dejavnosti zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti je tako lahko oproščen na ravni odvetnika zasebnika in plačan po sistemu odloga plačila davka pri novi odvetniški družbi prek načina vrednotenja in amortiziranja prevzetega premoženja za davčne namene. Davčna nevtralnost torej ne pomeni dokončne oprostitve plačila davka, temveč le odlog plačila davka v trenutku preoblikovanja. Davčno obveznost odvetnika zasebnika tako prevzame nova odvetniška družba, kar je v praksi zagotovljeno prek kontinuitete začetnega merjenja davčnih vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti, neodvisno od ovrednotenja prenesenega premoženja za poslovne namene. Odvetniška družba mora namreč ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti ter amortizirati prevzeta sredstva. Prav tako mora izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju odvetnika, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove odvetnika, ki bo prenehal opravljati dejavnosti kot zasebnik. Odvetniška družba bi torej načeloma morala zagotoviti dvojno vrednotenje premoženja in spremljanje morebitnih začasnih razlik. Zaradi razlik med računovodskim in davčnim vrednotenjem prenesenega premoženja lahko pride do pojava začasnih razlik med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo prenesenega premoženja, zaradi katerih je treba na ravni odvetniške družbe oblikovati obveznosti oziroma terjatve za odloženi davek. Poleg navedenega je treba Dursu predložiti tudi davčni obračun zaradi preoblikovanja. Odvetnik zasebnik mora na splošno predložiti davčni obračun v 30 dneh po dnevu obračuna (297. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2). Ob tem pa je treba upoštevati še drugaposebna pravila in roke za oddajo davčnega obračuna, če je v roku iz prejšnjega odstavka že izveden vpis nove odvetniške družbe v sodni register oziroma če po dnevu obračuna do zadnjega dneva davčnega obdobja še ni bil izveden vpis preoblikovanja odvetnika zasebnika v sodni register. Davek na dodano vrednost Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 10. členu določa, da se pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos ali kot vložek v podjetje, šteje, da dobava blaga ni bila opravljena. V tem primeru se za potrebe DDV nova odvetniška družba šteje za pravnega naslednika odvetnika zasebnika. Pri statusnem preoblikovanju odvetnika zasebnika so torej izpolnjeni pogoji iz 10. člena ZDDV-1, zato prenos podjetniško organiziranega premoženj a na novo odvetniško družbo ni predmet DDV. Ob temje seveda primarnega pomena, da se odvetniška družba pravočasno identificira za namene DDV ter s tem zagotovi »neprekinjeno identifikacijo za namene DDV«. Vprimerustatusnegapreoblikovanja odvetnika zasebnikaje še pomembno, da se z vidika DDV pri odbitku DDV upošteva datum prejema računa. Torej, računi, prejeti do dneva obračuna, se torej upoštevajo v zadnjem obračunu odvetnika zasebnika Računi, prejeti po statusnem preoblikovanju, pa se upoštevajo vobračunu nove odvetniške družbe. Davek na promet nepremičnin Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN- 2) v 10. členu določa, da se davek ne plačuje od prenosa nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah. Pri statusnem preoblikovanju odvetnika zasebnika so torej v primeru, ko preneseno premoženje vključuje nepremičnine, izpolnjeni pogoji iz 10. člena ZDPN- 2, saj se preoblikovanje odvetnika zasebnika šteje za materialna statusna preoblikovanj a. Skladno z navedenim je prenos nepremičnin na novo odvetniško družbo oproščen plačila davka na promet nepremičnin. • Odvetnik se mora statusno preoblikovati ► Odvetniki zasebniki imajo s statusno-pravnega vidika (na splošno) možnost ustanavljanja odvetniških družb kot pravnih oseb po rednem postopku (singularno pravno nasledstvo) ali po postopku univerzalnega pravnega nasledstva v smislu statusnega preoblikovanja. Z davčnega vidika pa je najpomembneje, daje davčna nevtralnost prenosa premoženjskih pravic in obveznosti na novo odvetniško družbo zagotovljena le v drugem primeru, torej statusnem preoblikovanju odvetnika. Ob tem pa je pomembno, da ima odvetnik zasebnik le pravico, in ne dolžnost do uveljavljanja davčnih upravičenj na način in pod pogoji, določenimi s posameznimi davčnimi predpisi.

Medij: Finance
Avtorji: Pate Blaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 10. 02. 2009
Stran: 23