borze prek organov njenega upravljanja. Na dunajskiborzi,ki od junija obvladuje 80 odstotkov kapitala LJSE, so zoper strog ukrep finančnega regulatorja že napovedali pritožbo: »Mnenje ATVP je nasprotno našemu razumevanju slovenske zakonodaje ter pravnim mnenjem vodilnih slovenskih pravnih strokovnjakov, ki smo jih pridobili. Odločbo ATVP bomo upoštevali, vendar se bomo nanjo pritožili, da se določi ali prevzemna zakonodaja velja tudi v našem primeru,« so se včeraj odzvali z Dunaja. ATVP je včeraj v celoti zamrznila 80-odstotni lastniški delež dunajske borze v LJSE (za 80 odstotkov je dunajska borza odštela približno 40 milijonov evrov, op. p.), ta bo ostal na ledu, dokler Avstrijci ne bodo objavili prevzema. Zamrznitev glasovalnih pravic je najstrožji ukrep, ki ga lahko izreče ATVP in je ta hip pisan na kožo malim delničarjem. Za 14. januarje namreč sklicana skupščina ljubljanske borze, na kateri bodo delničarji med drugim odločali tudi o prihodnji sestavi nadzornega sveta. Po prvotnem predlogu, ki je bil usklajen z Avstrijci, bi upravo LJSE po novem nadzirali novoizvoljeni nadzorniki Filip Ogris Martič, Heinrich Schaller in Boris Pesjak, zdaj pa kaže, da bodo mali delničarji temu predlogu nasprotovali. Še več, če dunajska borza na skupščini ne bo mogla glasovati, bodo o poteku skupščine odločali mali delničarji, je včeraj napovedal odvetnik Stojan Zdolšek, ki v sporu z dunajsko borzo zastopa borznoposredniške družbe Potezo, Publikum in Perspektivno. »Odločitev ATVP je po našem mnenju skladna s slovensko zakonodajo in smo jo tudi pričakovali, saj gre po naših ugotovitvah za grobo kršitev zakona o prevzemih. Pravice iz delnic dunajske borze mirujejo po 63. členu zakona o prevzemih. To pomeni, da če Dunajska borza ne bo odkupila delnic LJSE od drugih delničarjev, bo na skupščini 14. januarja podan nasprotni volilni predlog za člane nadzornega sveta. Po tem bodo v nadzornem svetu borze sedeli članica uprave Perspektive Barbara Babic, prokurist Poteze Anton Jukič in Sonja Zver Gabrijelčič iz Publikuma. Ta predlog bo tudi izglasovan, saj dunajska borza nima niti enega glasu na tej skupščini. Če bi dunajska borza kot delničar še naprej kršila zakon o prevzemih, bomo vložili odškodninske tožbe, če pa bi šlo za grobe kršitve pri sami izvedbi skupščine, pa tudi začeli s kazenskimi postopki,« je napovedal Zdolšek. Po njegovem mnenju ni nobenega razloga, da dunajska borza ne bi upoštevala slovenskega zakona o prevzemi, nerazumljivo je tudi, da do tovrstnih zapletov prihaja v času, ko so vlagatelji že dodobra izgubili zaupanje v finančne institucije, dodaja Zdolšek. »S tem se škoduje tudi LJ-SE, ki bi morala prva zagotavljati zaupanje vlagateljem pri nakupu vrednostnih papirjev,« je menil odvetnik. Če bi mali delničarji izglasovali nasprotni predlog, bi povsem zavladali v nadzornem svetu LJSE, s čimer bi lahko pomembno vplivali tudi na prihodnje upravljanje borze. Z odlašanjem prevzema pa se vse bolj oddaljuje tudi iskanje potencialnih sinergij med ljubljansko borzo in njenim nesojenim avstrijskim prevzemnikom, ki je po nedavnem dovoljenju Češke narodne banke še povečal območje svojega delovanja. Dunajska borza pod svojem okriljem združuje tri borze srednje in vzhodne Evrope, saj skupaj z Avstrijsko kontrolno banko (Oesterreichische Kontrollbank) obvladuje tudi 68,8 odstotka kapitala budimpeške borze, tesno pa sodeluje tudi z mnogimi drugimi borzami v regiji, predvsem z bukareško, sarajevsko in banjaluško. Vanja Tekavec

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 18. 12. 2008
Stran: 15