informacijah naj bi bil Borut Pahor primat na kadrovskem področju v vladi zaupal Urošu Jauševcu, generalnemu tajniku SD, ki ga poznamo po tem, da ima v žepu UBS-ključek s 600 imeni ljudi, ki jih lahko njegova stranka kadar koli imenuje na posamezne položaje. Jauševec naj bi bil pred dvema tednoma tako že sklical sestanek prihodnjih članov nadzornega sveta Telekoma, Bogdana Topiča, Marka Hočevarja in Jaroslava Berceta (vsi trije so člani SD), na njem pa naj bi bil tudi določil, da bo novi predsednik NS Telekoma Bogdan Topič. Čeprav je sestanek potekal brez vednosti drugih koalicijskih strank, je zanj nekako izvedel predsednik Zaresa Gregor Golobic, ki ima s Telekomom velike načrte. Spomnimo, da je bilo do leta 2004 področje telekomunikacij v njegovi domeni. Ko je Golobic izvedel, kaj namerava SD in kaj očitno po naročilu premierja Pahorja počne Jauševec, mu je nemudoma poslal protestni SMS, v katerem je zahteval, da v nadzorni svet vključi »tudi nekatere njihove ljudi«. Mimogrede, Pahor se je pred volitvami in po njih tako rekoč zaklinjal, da ne bo dovolil nobenega političnega kadrovanja, pač pa bodo šteli le znanje in izkušnje. Večkrat je že dokazal, da je lagal. Golobičevo izsiljevanje Ker je Golobic ugotovil, da mu Telekom polzi iz rok, je dvignil vik in krik, razprtijam znotraj koalicije pa je bila primorana slediti vsa Slovenija. Po sestanku vodij koalicije v začetku preteklega tedna pa so se Pahor, Golobic in Kresalova zavili v molk. Golobic je očitno dosegel svoje. Ali bosta Pahor in njegova SD področje telekomunikacij prepustila Zaresu in Gregorju Golobiču, se bo pokazalo ob imenovanju direktorja, delno pa je to potrjeno že s sestavo nadzornega sveta. Kot kaže dogajanje, si je Golobic že izgovoril tudi področje energetike. Golobic in levi trojček Slovenijo torej vračata v čas pred volitvami leta 2004. To so predvidevali že člani opozicijske stranke SDS ob imenovanju vlade v začetku decembra lani. Takrat je Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, dejal, da bodo v stranki skrbno spremljali, kaj se bo v vladi dogajalo z ultra in infra področjem. Vsak, ki je spremljal dogajanje na političnem področju v preteklih letih, ve, da je imel pri tem v mislih telekomunikacije in energetiko. Tanko je dejansko opozoril Pahorja, naj bo pazljiv, vendar je slednji na koncu Golobiču popustil. Levi trojček vzpostavlja stanje pred letom 2004. Svoje je dOSegel Pahorjeva vlada je že 1 6. aprila nekoliko preoblikovala svoj predlog sestave novega nadzornega sveta Telekoma Slovenije, o katerem so delničarji družbe, ki je v večinski državni lasti, odločali na skupščini 22. aprila. Namesto sprva predlaganega Bogdana Topiča je med nadzornike predlagala Zvonka Kremljaka z ministrstva za gospodarstvo. Po javno dostopnih podatkih je imenovanju Bogdana Topiča ostro nasprotoval Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo in podpredsednik Golobičevega Zaresa. Stvari so elegantno rešili tako, da so Topiča poslali v upravo Istrabenza, kjer mu bo glede na zadnje dogodke bistveno teže kot v Telekomu, očitna pa je tudi razlika pri razpolaganju s količino denarja. Topič se je torej zaradi zahtev Zaresa moral zadovoljiti z Istrabenzom. Danes Lahovnik pojasnjuje, da Topič ne more biti član nadzornega sveta Telekoma, ker je v Istrabenzu, »ki je v hudih težavah in so pred njim veliki izzivi, zato bo več kot preobremenjen že z delom, ki ga opravlja tam«. Kako prozorno. Dodajmo, da se je zdaj že nekdanjim članom nadzornega sveta Telekoma Slovenije mandat iztekel 26. aprila, vlada pa je za nove nadzornike poleg Kremljaka predlagala še Tomaža Berginca, Cirila Kafola, Tomaža Kalina, Marka Hočevarja in Jaroslava Berceta. Topiča izrinili Predlog seje nato pretekli teden uresničil. Namesto Topiča so na skupščini izvolili Zvonka Kremljaka, ki je očitno Golobičev izbranec. O njegovi vlogi, ki je zelo zanimiva, nekoliko pozneje. Drugi člani nadzornega sveta Telekoma, ki bodo nedvomno potrdili »pravega« predsednika uprave, so Tomaž Berginc, Ciril Kafol, Tomaž Kalin, Marko Hočevar in Jaroslav Berce. Dodajmo, da so Topiča na skupščini zamenjali kar z nasprotnim predlogom države. Povedano drugače, najprej ga je vlada predlagala za nadzornika, nato pa je podala drugačen predlog od prvotnega. Dodajmo, da je država v Telekomu neposredna lastnica nekaj manj kot 5 3 -odstotnega deleža, Slovenska odškodninska družba ima 14,3 -odstotni delež, Kapitalska družba pa obvladuje skoraj 7,4-odstotni delež. Mali delničarji imajo v Telekomu 20odstotni delež, med nadzorniki pa nimajo svojega predstavnika. Pahorjeva praksa Pa poglejmo, kdo so novi nadzorniki. Uvodoma lahko zapišemo, da so prav vsi člani ali somišljeniki vladajoče levice. Pahor ne nadaljuje prakse Janševe vlade, kjer so bili med nadzorniki tudi člani takratne opozicije, kaj šele da bi držal svoje obljube, da bo kadrovanje povsem nepolitično. Povezava; valuk, Role, Patria Zvonko Kremljak je bil državni podsekretar in vodja urada za logistiko na ministrstvu za obrambo (Mors) v času, ko je ministrstvo vodil Anton Grizold. Leta 2004 se je predstavljal kot nacionalni direktor za oborožitev. Rojen je leta 1954, doma pa iz Radelj ob Dravi. Ko je po volitvah leta 2004 vodenje ministrstva prevzel Kari Erjavec, je Kremljaka julija 2005 prerazporedil na ministrstvo za gospodarstvo, kjer naj bi bil odgovoren za sodelovanje slovenskega gospodarstva v projektih zveze Nato. O tem so poročali v Dnevniku in se postavili Kremljaku v bran, češ da premestitev ni bila sporazumna, pač pa samovoljna poteza Karla Erjavca. Potem o Kremljaku nismo veliko slišali, njegovo ime pa se je znova pojavilo lani poleti, ko je Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS, javno predstavil anonimno pismo o orožarskih poslih, ki ga je dobil v poštni nabiralnik. Ker je vsebini verjel, jo je tudi javno predstavil, pismo pa je poslal tudi na Vrhovno državno tožilstvo in Policijsko upravo Ljubljana. Podatki, zapisani v njem, so bili po Jelinčičevih besedah točni, pospremljeni z imeni in priimki, zato jim je verjel (pismo imamo tudi v uredništvu). SNS je kopijo pisma poslala tudi na obe državnozborski komisiji, ki sta se ukvarjali z nakupom vojaške opreme. V pismu je bilo med drugim zapisano, da je zunajzakonska partnerica Milana M. Cvikla Jerca Legan v pogodbenem razmerju z družbo Viator & Vektor in da Miran Kos, brat Draga Kosa, kot odvetnik zastopa Sistemsko tehniko. Navedena je bila tudi vpletenost Draga Kosa, predsednika komisije za preprečevanje korupcije, ki naj bi nekatere usluge Sistemski tehniki vrnil z lobiranjem pri prodaji vozil valuk 6X6. S tem primerom naj bi se bila ukvarjala tudi Policijska uprava Slovenj Gradec, preiskava pa naj bi bila zašla v »slepo ulico«. Za to naj bi bil poskrbel »visoki policijski uslužbenec Boris Raj«, prijatelj Draga Kosa ter predsednik in ustanovni član stranke Zares za Koroško. Raj je bil vsa leta policist na Koroškem (podobno kot Drago Kos), na koncu pa vodja službe direktorja Policijske uprave Slovenj Gradec. Upokojil se je 2. julija 2007. Miran Kos, brat Draga Kosa, pa je bil kot odvetnik uradni zastopnik Sistemske tehnike. Prav on naj bi bil poslal prijavo na Finsko (v znanem primeru Patria), Drago Kos pa naj bi ga bil pri tem podprl. V pismu je bila natančno navedena tudi začetna cena za vozilo valuk, izdelano na Ravnah, dobavljalo pa jih je avstrijsko podjetje Stever; leta 1996 je stalo 500.000 nemških mark, zadnja dobavljena vozila pa so stala že do milijon nemških mark. Razlog za dvig cene med postopkom naj bi bile po navedbah v pismu vedno večje zahteve posrednikov, ki so ob vsaki novi dobavi zahtevali višjo provizijo. Od 60 milijonov nemških mark, kolikor je znašala celotna vrednost dobave, naj bi tako 21 milijonov nemških mark šlo na račun dodatno zvišane cene, je bilo še zapisano. Zvonko Kremljak kot vodja direktorata za logistiko na Mors naj bi bil prikril tovarniške I ► napake valuka 6X6 in na stroške ministrstva odpravljal napake, ki bi jih moral odpravljati dobavitelj. Prav Kremljak naj bi bil po teh navedbah še pred objavo javnega razpisa v imenu ministrstva podpisal tudi pismo o nameri za dobavo in proizvodnjo danes spornih osemkolesnikov. Gre za to, da je bilo to pismo podpisano z Viator & Vektorjem, lastnikom Sistemske tehnike, na koncu pa je ministrstvo izbralo finsko Patrio. Poleg tega naj bi bil Kremljak pred službo na ministrstvu zaposlen v družbi Armature, ki je lastniško povezana z Viator & Vektorjem. Njegova zaposlitev na Morsu se je po navedbah pisma izvedla v 14 dneh, čeprav običajni postopek za mesto direktorja direktorata za logistiko poteka najmanj šest mesecev. Sistemski tehniki v tujini ni uspela prodaja vozila valuk 6X6 zaradi napihnjene cene, je zapisano v tem pismu in še, da so temeljni razvojni programi Morsa omogočali sklepanje poslovnih vezi mimo javnih razpisov. Tudi Role 2 Navedeni v pismu so navedbe zavrnili. Kremljak je najprej zatrjeval, da z vsebino ni seznanjen niti ga ne zanima, nato pa je časniku Delo poslal obsežno pismo, v katerem je pojasnjeval posamezne stvari. Izkazalo se je, naj bi bil sodeloval tudi pri pregrešno dragem nakupu zelo znane mobilne bolnišnice Role 2. Pojasnjeval je, da je v obdobju, ko je bil vodja urada za logistiko in kasneje v. d. generalnega direktorja direktorata za logistiko, imel pooblastilo takratnega ministra za podpis pogodb, ki jih je podpisal. Po njegovo niti s pismom o nameri, ki ga je podpisal z družbo Viator & Vektor, ni bilo nič narobe, četudi so nekateri v njegovi vsebini zaznali odločenost, da bo posel pri nabavi osemkolesnikov dobila Sistemska tehnika oziroma družba Viator &Vektor. Pojasnil je, da je funkcijo vodje na Morsu nastopil leta 2002. Imel je vsa pooblastila, da je 21. 9. 2004 (volitve so bile 3. 10. 2004, op. av.) v okviru opravljanja svoje funkcije in seveda izvrševanja pooblastil v imenu RS podpisal pogodbo o nakupu kombiniranega sistema mobilne bolnišnice Role 2 z nemškim ponudnikom, družbo EADS. Pojasnil je še, da je Kari Erjavec v več medijskih prispevkih podal mnenje o domnevni neustreznosti oz. škodljivosti nakupa sistema Role 2, pri čemer je večkrat omenjal njegovo ime ter (vsaj posredno) izrazil dvom o strokovnosti podpisnikov pogodbe. Policija, tOŽiistVO Po juniju lani, ko je bilo pismo predstavljeno javnosti, z njim pa sta bila seznanjena tudi policija in tožilstvo, se ni zgodilo nič. Ko smo pretekli teden pri obeh preverjali, kaj se dogaja na tem področju, do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora. Tudi iz kasnejših dogodkov ni bilo zaznati, da bi omenjeni glede na vsebino pisma kakor koli ukrepali. Očitno je, da gre za dobro izbrane ljudi, od katerih so nekateri sodelovali tudi v aferi Patria, danes pa bodo krojili usodo Slovencev in Slovenk. Vpleten v menedžerski odkup vrnimo se k novim nadzornikom Telekoma. Tomaž Berginc je nekdanji direktor Siola, družbe v lasti Telekoma. To je bil v času, ko je telekomunikacije obvladoval Golobic. Berginc se je nato preselil v Izlake, kjer je direktor družbe Eti Izlake. Izlake in zagorska Ultra, v kateri je deloval Golobic, sta si zelo blizu. V posameznih bazah pa zasledimo, daje 20. novembra 2007 nadzorni svet Etija iz Izlak na svoji zadnji seji potrdil izdajo dovoljenja za prenos delnic družbe Eti, ki jo vodi Tomaž Berginc, na družbo Finema, ki so jo ustanovili menedžerji družbe Eti. Menedžerski odkup družbe Eti je torej vodil Berginc. Stara Zgodba Eden od nadzornikov je Ciril Kafol, nekdanji direktor dokaj neznanega zasebnega Zavoda za kakovost storitev in komunikacij. Na spletni strani zavoda je med referencami navedeno le, da je zavod svetovalec v treh slovenskih podjetjih, v katerih, pa ne navajajo. Danes je Kafol vodja strateškega razvoja v družbi Iskraemeco, to je družbi, ki tehnološko zaostaja in se sooča z velikimi težavami, lastniki pa so Izraelci. Naslednji nadzornik je Tomaž Kalin, ki je bil državni sekretar za informacijsko infrastrukturo na ministrstvu za informacijsko družbo, ki jo je nekdaj vodil Pavel Gantar, zdaj predsednik državnega zbora, sicer pa član stranke Zares. Za omenjeno ministrstvo je v času njegovega delovanja veljalo, da ima roko nad njim prav Golobic. Danes 73-letni Kalin je septembra 2002 odstopil z mesta državnega sekretarja, razlogov za to pa ni nikoli javno pojasnil. Vedelo se je le, da odhaja v neprofitno mednarodno organizacijo Dante s sedežem v Veliki Britaniji. (.Idna SD Član nadzornega sveta Telekoma je tudi Marko Hočevar (SD), predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti; pred volitvami je na svetovnem spletu objavljal program stranke z vidika vzgoje, razvoja in učeče se družbe. Naj navedemo le delček: »Slovenski družbi bomo postavili visok cilj, da v naslednjih 15 letih doseže najrazvitejše države sveta ...« Zadnji od članov je Jaroslav Berce (SD), vodja projekta v Centru za metodologijo in informatiko pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, evidentiran kot kandidat za podpredsednika SD. Toliko torej o nepolitičnosti novih Pahorjev kadrov. D Pri novih nadzornikih Telekoma se ni mogoče znebiti vtisa, da so nekateri nagrajeni za sodelovanje pri konstruktu Patria, vsi pa so politično nastavljeni.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 30. 04. 2009
Stran: 25