in s tempovezanfi pravice, a tudiodgovornosti.Čedalje več delničarjev, ki smoali smo kdaj bili lastniki delnic,sejesoočilosspoznanjem,dajevrealnosti praksa delovanjadelniških družb veliko boljkompleksna, kot jo definira naKerje delničarjev povprečnedelniške družbe v Slovenijipraviloma veliko, je z vidikaucinkovitega upravljanja družbpogosto nemogoče, da bi seodločitve sprejemalekonsenzualno, s soglasjemvseh delničarjev. Zato tako kotdrugod tudi pri nas veljanačelo kapitalske večine.primer zakon o gospodarskihdružbah kot »ustavagospodarskih družb«. Razlog jepovsem življenjski. Vsakadelniška družba je švojstvenorganizem, v katerem se prepletajo razmerja in interesirazličnih subjektov - tako v njejkot tudi zunaj nje. Tako so zadelovanje delniške družbeizjemno pomembna razmerjamed delničarji ter upravnim innadzornim organom družbe,razmerja med posameznimidelničarji pa tudi razmerja,povezana z zaposlenimi, ki so(vsaj v Stoveniji) pogostodelničarji družb, v katerih sozaposleni. Pri vsem tem moradelniška družba seveda biticelovit organizem. Kot taka najbi imela opredeljene in jasnecilje ter naj bi delovala skladno.in enotno. Dejstvo paje tudi, daso v praksi interesi delničarjev .pogosto različni. Celonasprotujejo si. Toda kljub temumora biti vsem skupno, da sotista najosnovnejša celicadelniške družbe njeni delničarji. Ti s kapitalskim vložkomomogočijo njen nastanek in bimorali imeti verjetno tudi enakinteres - interes za čimuspešnejše delovanje delniškedružbe.Kerje delničarjev povprečnedelniške družbe v Slovenijipraviloma veliko (kar je polegspecifične privatizacije v prvifazi tudi posledica dejstva, da greza dmžbe, ki pravzapravomogočajo zbiranje oziromazdmževanje manjših količinkapitala), je z vidikaučinkovitega upravljanja družbpogosto nemogoče, da bi seodločitve sprejemalekonsenzualno, s soglasjem vsehdelničarjev. Zato tako kotdrugod tudi pri nas velja načelokapitalske večine. Za sprejetjesklepa je tako potrebna večina glasov (na skupščini ali v drugihorganih družbe), razen če zakonali statut ne določata večjevečine ali drugih zahtev.Seveda drži, da to zagotavljaučinkovitejše delovanjedelniških družb. Toda - tudi čeodmislimo potendalne zlorabe -načelo kapitalske večine imatudi kar nekaj slabosti. Glede na»prisilrio« naravo sprejetihodločitev je namreč načelokapitalske večine pravzapravlahko v nasprotju z načelomabsolutnosti in nedotakljivostilastnine. Manjšinski delničarji semorajo namreč, čeprav so vdružbo vložili svojo lastnino,podrejati upravljalskim indrugim odločitvam večine.Večina torej dejansko odloča ocelotnem podjetju in takoposredno tudi o kapitalu,katerega lastniki so drugi - malidelničarji.Odločanje z argumentommoči in večine lahko zato hitropripelje do konfliktov meddelničarji oziroma različnimisegmenti lastniške strukture. Temu smo lahko toliko bolj pričev turbulentnih in ekonomskomanj ugodnih razmerah, kotjihdoživljamo v tem času, koskupščina za skupščino -marsikdaj mimo volje malihdelničarjev, ki so pri tem pogostonajbolj oškodovani - sprejemaodločitve o kapitalskihkonsolidacijah,dokapitalizacijah, iztisnitvah,prehodih na nove sistemeupravljanja in podobno. Zaraditeh (potencialnih) konfliktov seje v tujini že pred časom, skupaj zvisokimi etičnimi normami,uveljavilo načelo vzpostavitvemehanizmov manjšinskega varstva. Le tako se namreč lahkozagotovi, da se v delniški družbiučinkoviteje uresničujejointeresi vseh delničarjev, nezgolj interesi peščice - čeprav tapomeni takšno ali drugačnovečino. Skladno s tem interesezastopajo združenja delničarjev,ki imajo ustrezno legitimiteto, sov mednarodnih povezavah patudi v očeh velikih delničarjevpriznana in prepozhana kotkompetentni in kredibilnisogovornik, predvsem pa imajodostop do njih prek argumentovin uspešnega organiziranja inzastopanja malih delničarjev.Mali delničarji si gotovo neželimo biti zgolj opazovaldravnanja večine, temveč želimoaktivno sodelovati priupravljanju družb, katerihsolastniki smo. Ne le da je to našapravica. Prepričani smo, daimamo precej pametnegapovedati in prispevati ter dalahko dodamo pomembenkamenček v kompleksen mozaikuspeha in rasti naših podjetij. Inravno to je oziroma bi moral biticilj vseh - tako malih kot velikihali večinskih delničarjev.mag. KRISTJAN VERBIC,predsednikVZMD-Vseslovenskega združenja malihdelničariev

Medij: Delo - FT
Avtorji: Verbič Kristjan
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 08. 09. 2008
Stran: 15