Več kot leto dni po uveljavitvi zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sodišče še ni imenovalo niti odbora, ki naj bi pripravil predhodno mnenje o (ne)upravičenosti bančnih razlastitev ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Okrožno sodišče Maribor je namreč na predlog vlade in Banke Slovenije izločilo tri kandidate, ki so jih predlagali predstavniki malih vlagateljev.

Omenjeni zakon predvideva ustanovitev sedemčlanskega odbora, ki naj bi pripravil mnenje o tem, ali so bili razlaščeni delničarji in lastniki podrejenih obveznic šestih saniranih bank zaradi izrednega ukrepa Banke Slovenije, ki jo je takrat vodil Boštjan Jazbec, oškodovani ali ne. Kandidate za omenjeni odbor so lahko predlagali Banka Slovenije, vlada in reprezentativni predstavniki malih vlagateljev. Za slednje je sodišče izbralo Vseslovensko združenje malih deležnikov. Če bo odbor ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti. V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj razlaščenih okoli 100.000 lastnikov delnic ali podrejenih obveznic bank, ki so skupaj izgubili za 960 milijonov evrov naložb, zakon o sodnem varstvu pa jim je prinesel možnost vložitve odškodninskih tožb, posamičnih ali kolektivnih.

Od aprila brez premika

Okrožno sodišče v Mariboru je tako v začetku septembra lani upravičence, ki tega še niso storili, pozvalo k imenovanju članov odbora. Zaradi spora glede reprezentativnosti neprofitnih združenj je sodišče šele 2. aprila letos objavilo predlog kandidatov, do katerih so se strani lahko opredelile. Za predsednika je predlagalo Draga Dubrovskega, izrednega profesorja na zasebni fakulteti za management in pravo v Ljubljani, ki je javnosti bolj znan kot stečajni upravitelj Športnega centra Pohorje in naslednice propadle tekstilne družbe Mura – Mi&Lan. Vlada je predlagala nekdanjega šefa Adrie Airways in Telekoma Slovenije Petra Graška ter izredno profesorico na mariborski pravni fakulteti Jernejo Prostor. Banka Slovenije je predlagala Kristosa Gorcosa, grškega profesorja javnega gospodarskega prava na pravni fakulteti univerze v Atenah in gostujočega profesorja na inštitutu ​Europa univerze v Posarju.

Razlaščenci so skupaj izgubili za 960 milijonov evrov naložb.

Odbor naj bi osnutek mnenja pripravil v šestih mesecih.

Dva kandidata sta bila lastnika delnic NKBM.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je predlagalo ustanoviteljico svetovalne družbe Nebra Branko Neffat, profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Jožeta P. Damijana, profesorja na evropski pravni fakulteti dr. Boštjana Brezovnika, nekdanjega viceguvernerja Andreja Ranta in Zlatka Jenka, ki pa je od kandidature odstopil. A medtem ko VZMD ni izpodbijalo kandidatov vlade in Banke Slovenije, sta ti dve strani zahtevali izločitev prvih treh kandidatov združenja in s tem tudi uspeli.

Izločitveni razlogi

Kot izhaja iz sklepa mariborskega okrožnega sodišča, ki smo ga pridobili, so Damijana izločili, ker da si je že leta 2013 z objavami člankov o sanaciji bank ustvaril mnenje, da je bil proces izveden napačno. Neffatova in Brezovnik pa sta se izkazala za sporna, ker sta bila lastnika manjšega števila delnic banke NKBM, česar zakon ne dopušča; prva jih je imela 68, drugi 44. Neffatova se je sicer pravici do uveljavljanja zahtevkov odrekla.

»Ne glede na to, koga predlagamo, dobimo od sodišča negativno mnenje. To je strategija zavlačevanja. Očitno hočeta imeti vlada in Banka Slovenije v odboru le tiste, ki so naklonjeni bančnim izbrisom,« pravi predsednik VZMD in razlaščenec Tadej Kotnik.

Šest mesecev za mnenje

S sodišča do zaključka redakcije nismo dobili pojasnil za izločitev, prav tako ne odgovorov, kdaj lahko razlaščenci vendarle pričakujejo imenovanje omenjenega odbora, ki naj bi potem v šestih mesecih pripravil osnutek predhodnega mnenja. Neuradno je mogoče izvedeti, da naj bi sodišče zdaj za predsednika predlagalo ekonomista dr. Igorja Mastena, ki je sicer Jazbeca predlagal za guvernerja, kasneje pa se je skupaj z Damijanom in drugimi kolegi podpisal pod poziv Banki Slovenije, da neobjava metodologije in predpostavk, na podlagi katerih družba Oliver Wyman izvaja obremenitvene teste slovenskih bank, odpira možnost za špekulacije o globini bančne luknje. V Banki Slovenije je ves ta čas zaposlena tudi Mastenova nekdanja soproga.