škodljivost večine menedžerskih prevzemov podjetij, ki so bili izvedeni v Sloveniji," piše v obrazložitvi veta. Po mnenju predlagateljev bodo morali delavci, ki izgubljajo službe, posredno jamčiti za menedžerska posojila, zaradi katerih so izgubili službo. "Zakonodajalec bi moral po našem mnenju najti rešitev, s katero bi možnost reprogramiranja menedžerskih oziroma tajkunskih posojil z državnim poroštvom popolnoma odpravili," še piše v obrazložitvi. Državni svet je sicer že na prvotni zakon o jamstveni shemi vložil veto. Takrat zato, ker v zakon niso bila vključena posojila zadrugam. Vlada je kasneje to spremenila. Najprej tehtna presoja Ni več torej ovir, da novela ne bi začela veljati. So pa slovenski bančniki še zadržani. "Potrebna je tehtna presoja včeraj sprejetih dopolnil in zakona o jamstveni shemi v celoti, šele nato je možno sprejeti odločitve," menijo v Unicredit Banki Slovenija. Tudi v Abanki bodo zakon komentirali komaj takrat, ko ga bodo natančno proučili. "Poleg tega pa moramo celoten postopek uskladiti s SID banko, preko katere se bo razpis izvedel," dodajajo v Hypo Alpe-Adria-Bank. Čeprav v Raif feisnu menijo, da je "vsakršno vnaprejšnje napovedovanje in komentiranje ta trenutek preuranjeno", so vendarle potrdili interes za sodelovanje v jamstveni shemi. "V Raiffeisen Banki vloge podjetij sprejemamo, nadaljnje informacije pa bomo lahko podali šele po sprejemu določenega števila vlog." Najbolj neposredna pa je bila včeraj Cvetka Selšek, predsednice uprave SKB: "Glede na to, da je SKB strateško usmerjena v podporo gospodarstvu, vsekakor želimo sodelovati na avkcijah za jamstveno shemo Republike Slovenije, h katerim bo, upamo, SID banka povabila poslovne banke čim prej." Podpora realnemu gospodarstvu ni edini cilj novele zakona o jamstveni shemi. Kot je včeraj ponovil prvak Zaresa Gregor Golobic, sta bila v ozadju še dva motiva. Prvi je bil, da bo definicija spornih kreditov odslej nedvoumna. Drugi motiv pa je bil, da se bankam, ki sodelujejo v shemi, povsem prepove financiranje tako imenovanih tajkunov, pa če gre za podaljšanje obstoječih kreditov ali za spreminjanje njihovih pogojev. Brez novele bi se lahko banke izgovarjale, da spornih kreditov ne financirajo iz sredstev, pridobljenih s pomočjo državnega jamstva. "Ni mogoče obarvati denarja, odvrača Golobic. Sporna bodo vsa posojila menedžerjem, če zoper njihove družbe poteka postopek v Uradu za varstvo konkurence ali v Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Kot je med samo obravnavo novele v državnem zboru dejal Vili Trofenik, "Boško in Igor po tem amandmaju ne moreta dobiti kredita". Da določila novele vendarle ne veljajo za Igorja Bavčarja, pa so včeraj že opozarjali nekateri komentatorji. Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence, je sicer potrdil, da ni več postopkov proti članu uprave Istrabenza. "Gospod Bavčar nima več delnic." Soršak dodaja, da so vsi postopki v teku objavljeni na spletni strani urada. "Če govorimo konkretno o skupini Laško, pa so porezani glasovi Infond Holdinga, Pivovarne Laško, Radenske, Fructala in tudi Boška Šrota osebno, in to na ravni Mercatorja in na ravni Pivovarne Laško," pravi Soršak. V Agenciji za trg vrednostnih papirjev opozarjajo, da "subjektov nadzora ne moremo razkriti, saj so vse informacije v zvezi s postopki zaupne narave". Sporočili pa so število kreditov, ki jih po določilih novega zakona banke ne bodo smele podaljšati. Ta čas je v teku 13 postopkov zaradi suma zlorabe trga in 12 postopkov zaradi kršitev v zvezi z izstavitvijo prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih. "En postopek zaradi kršitve v zvezi z izstavitvijo prevzemne ponudbe je pravnomočno zaključen, vendar je zoper odločitev Vrhovnega sodišča RS vložena revizija."

Medij: Večer
Avtorji: Trtnik Samo,Stojan Jure
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 28. 05. 2009
Stran: 4