Ali Žerdin, ogovorni urednik Oba sta bila športna delavca. Prvi je bil jadralni šampion, olimpijec, kasneje predsednik jadralne zveze. Drugi je bil rokometni zanesenjak, predsednik rokometnega kluba, ki je osvojil naslov evropskih prvakov. Oba sta se ukvarjala z zlatom. Prvi s tekočim zlatom, nafto. Drugi z zelenim zlatom, hmeljem. Prvi je podjetje prevzel leta 1974, krmilo je predal 28 let kasneje. Drugi je podjetje uspešno vodil 25 let, od leta 1980. Oba so ob koncu uspešne menedžerske kariere nekoliko pikro uvrščali v »old boys network«, omrežje »starih sabelj« - če si ob prevodu lahko dovolimo nekaj pesniške svobode. Podjetji sta uspešno gradila in vodila tako v socializmu kot

kapitalizmu. Oba sta bila na ustanovnem sestanku Foruma 21, civilnodružbenega združenja, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik Milan Kučan. Sedela sta v nadzornih svetih bank; eden v Banki Koper, drugi v Banki Celje. Oba sta dobila priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Oba sta prejela nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Na seznam stotih najbogatejših Slovencev nista uvrščena. Nihče si ne bi drznil trditi, da sta tajkuna. Bila sta pomembna igralca v poslovnih omrežjih, imela sta moč, a je nista zlorabljala za ekscesno osebno bogatenje. Janko Kosmina in Tone Turnšek. Zaradi gospodarstvenikov, kakršna sta Kosmina in Turnšek, je bil razvojni zaostanek Slovenije za zahodom relativno znosen. Zaradi gospodarstvenikov njunega kova je Slovenija brez hujših socialnih travm preživela razpad Jugoslavije. Nekaj let sta skupaj hodila na seje nadzornega sveta Istrabenza. Kosmina, dolgoletni direktor Istrabenza, je funkcijo prvega nadzornika v družbi, ki jo je postavil, prevzel leta 2002, po upokojitvi. Tone Turnšek se mu je v nadzornem svetu Istrabenza pridružil leta 2005. Oba, Kosmina in Turnšek, sta ob upokojitvi iskala naslednika. Kosmina je v Istrabenz pritegnil Igorja Bavčarja. Turnška je nasledil Boško Šrot. Oba sta sedela v nadzornih svetih družb, ki sta jih nekoč vodila. In oba sta imela to smolo, da sta izbrala naslednika, ki nista imela zgolj ambicije, da bi podjetje upravljala, pač pa sta želela podjetje tudi lastniško prevzeti. Kosmina in Turnšek sta junaka prve faze tranzicije. Ne glede na to, kako stresen je bil prehod v kapitalizem in kako občutljiv je bil čas po razpadu jugoslovanskega trga, sta ob slovesu od direktorske pisarne odhajala ponosno. Sta pa tudi tragična junaka zadnje faze tranzicije. Prepozno sta zaznala, kako vratolomnih poslovnih operacij sta se lotila naslednika. Paradoks Kosmine in Turnška, dveh eminentnih poslovnežev stare šole, je, da sta bolje od prestolonaslednikov razumela, kakšna je naloga menedžerja v kapitalizmu. Naloga menedžerja je, da razvija gospodarsko družbo in za lastnike ustvarja novo vrednost. Hkrati pa sta razumela, da menedžer nima pooblastila, da se ukvarja z nepreglednim lastniškim prevzemom podjetja. Paradoks je, da je bila etika direktorjev stare šole za razvoj podjetij bolj primerna od »etike« novodobnih kapitalistov. Ne glede na vse nesmisle socializma je tedaj vendarle veljal postulat, da je družbena lastnina nedotakljiva. Prilaščanje družbene lastnine je bilo ekscesno dejanje najhujše vrste. Tudi v kapitalizmu naj bi bila lastnina sveta stvar. Zasebna lastnina je celo ustavno zaščitena kategorija. Hkrati pa je za novodobni kapitalizem značilno prav nategovanje malih delničarjev. Med Kosmino in Turnškom obstaja tudi razlika. Lani jeseni je Turnšek izstopil iz nadzornega sveta Istrabenza. Letos je iz nadzornega sveta Istrabenza izstopil še Kosmina. Ko je moral Igor Bavčar zapustiti koprski holding, Kosmine ni bilo več na čolnu. Resignirano se je umaknil še pred razpletom drame. A ob odstopu je vsaj poslal dovolj jasno sporočilo: tako ne gre več naprej. Po drugi strani pa je Turnšek tudi v mesecih, ko je postalo jasno, kako se je zaplezal njegov naslednik Boško Šrot, ostal v nadzornem svetu Pivovarne Laško. In če je Turnšek Šrota postavil za naslednika, je bil zraven tudi v trenutku, ko je bil Šrot prisiljen odstopiti. Turnšek je torej sodeloval pri detronizaciji človeka, ki ga je sam postavil za prestolonaslednika. Janko Kosmina in Tone Turnšek se bosta zagotovo spraševala,' kaj je šlo narobe. In kje sta sama naredila napake. Sta naredila napako ob izbiranju prestolonaslednikov? Sta napak ravnala v nadzornih svetih? Vendar to ni ključno vprašanje. Ključno vprašanje je, kakšen je bil širši družbeni, ekonomski, politični in pfavni kontekst dram, ki sta se delno razpletli v zadnjih tednih, končna bilanca teh dram pa še ni znana. Kosmina in Turnšek sta bila vajena zmag. Kaj je šlo narobe v zadnjem desetletju, da danes zagotovo nista med zmagovalci?



Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Žerdin H. Ali
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 25. 07. 2009
Stran: 3