besedo, veliko bolj kot v elektronski obliki, čeprav tudi brez tega ne gre. A čisto nekaj drugega je, če imaš članek ali informacije v rokah v bolj oprijemljivi obliki,« pravi Jože Colarič, prvi mož Krke. Je eden najbolj znanih, spoštovanih in pristnih Dolenjcev in Novomeščanov, čeprav se tam ni niti rodil niti tam v resnici že dolgo ne živi. »Rojen sem bil v Brežicah, a sem praktično od rojstva živel v Novem mestu, od leta 1982 pa sem na 'začasnem bivanju' v Ljubljani. To pa zato, ker je tam Krka ob mojem prihodu imela devizno-finančno službo. Najprej sem bil zadolžen za konvertibilna devizna sredstva, kasneje pa sem bil še direktor izvoza, marketinga in prodaje. Te službe so bile vse v Ljubljani, zato sem tam delal vse do konca leta 2004, ko sem postal predsednik uprave in generalni direktor. Po srcu, po osebni izkaznici, po stalnem bivališču in davkoplačevalki plati sem Novomeščan, sicer pa se vsak dan vozim iz Ljubljane in nazaj. Tako sem tudi eden glavnih nadzornikov gradnje manjkajočega dela avtoceste, ki bo bistveno prispevala k razvoju regije,« razkriva eden najuglednejših slovenskih direktorjev. Čeprav redno »nadzirate«, veliko napredka pri gradnji niti ne morete opaziti. »Zahvaljujoč pritisku nas gospodarstvenikov je v zadnjem času morda malo bolje, čeprav zaključka ne moremo pričakovati pred sredino leta 2010. A če jih ne bi preganjali, bi še bolj odlašali. Nam pa je čimprejšnji zaključek zelo v interesu, saj bi v Krko tako privabili več strokovnjakov iz drugih krajev.« Brez vinograda ne gre Menda pride po vas šofer že pred šesto zjutraj in vas pripelje nazaj okoli desete zvečer. Torej nima smisla, da vas vprašam po kakšnem hobiju v prostem času? »O, ima. Res se pozno vračam in zgodaj grem, a hobiji so. Ne morem reči, da delam 24 ur na dan, čeprav sem v stalni pripravljenosti. Hobi je gotovo vinograd v bližini Podbočja pri Kostanjevici na Krki, ki sem ga podedoval po očetu in ga kot pravi Dolenjec moram obdelovati. Zasadili smo še nekaj breskev in sliv, moje delo ob vikendih je tudi košnja trave. Hobi za ohranjanje kondicije je hoja po sredogorju, to je od višine 1500 do 2200 metrov, saj je višje za nas Dolenjce že preredek zrak. Najmanj enkrat na leto pa si privoščim daljše potovanje, kar je še posledica tega, da sem bil kot študent na Kompasu turistični vodnik za ameriške in izraelske turiste po vzhodni in srednji Evropi. To spoznavanje držav mi je bolj všeč kot ležanje na plaži. « Kriz so že vajeni Krka ima kljub svetovni krizi odlične rezultate, 30-odstotno rast dobička, rast zaposlovanja in dividend, a domnevam, da vas razsežnosti krize ne puščajo neprizadetega. Pa čeprav farmacevtski industriji po splošnem prepričanju kriza niti ne more škoditi, saj se tedaj še poveča povpraševanje po tabletah proti glavobolu, stresom in depresiji. »Težko bi rekel, da je položaj farmacevtov kaj bolj ugoden, treba je veliko delati in biti pazljiv. Dobrsen del konkurenčnih podjetij je izginil, tudi tako velikih kot mi, zaradi finančnih težav in slabih rezultatov so bila v glavnem prevzeta od večjih. V naši strategiji pa je zapisano, da ohranjamo samostojnost z vsemi funkcijami od raziskav in razvoja do kadrov, marketinga in financ. Brez tega ni rasti, kot jo ima Krka. Letos smo število zaposlenih že povečali za 161 ljudi na skupno 7763 zaposlenih, od tega dobro polovico v Sloveniji.« Najbolj očiten znak krize se pri Krki zdi precejšen padec vrednosti delnice. Koliko se zaradi njihove nižje vrednosti veča vselej prežeča nevarnost prevzema? »Padec delnic je res posledica krize in ne poslovanja, ki je zelo uspešno. Prizadevamo si, da bi bila cena delnice čim višja, saj to podraži našo tržno vrednost in s tem zmanjša možnost prevzema. Takih, ki bi nas želeli prevzeti, je veliko, saj smo dobro podjetje. A vodstvo verjame, da moramo biti samostojni, saj lahko še rastemo. Da bi dvignili ceno delnice, se udeležujemo road-showov, na katerih se predstavljamo analitikom in potencialnim vlagateljem, maja bomo to prvič storili tudi v ZDA. A vsaj sovražnega prevzema se ne bojimo, saj se v naši industriji ne obnesejo.« Ze kmalu po prevzemu položaja leta 2005 ste izjavili, da Krke ne boste prodali, dokler boste predsednik uprave. Letos so vam mandat že podaljšali do leta 2016, a tako jasne napovedi za čas vašega mandata še ni bilo zaslediti. Ste postali previdnejši ali vam je preprosto odveč to ponavljati? »O prodaji firme oziroma delnic odločajo delničarji, a naše stališče je, da se podjetje nikakor ne proda. Do leta 2016 gotovo ne bi podprl prodaje, saj še vedno vidimo priložnost za razvoj in ne želimo postati privesek ali le proizvodna enota kakega velikega sistema, mastodonta. Ohraniti želimo vse funkcije in fleksibilnost in hitrost, kar je naša prednost.« Lek že postaja tak privesek mastodonta brez razvojne funkcije. Kakšno je nasploh vaše stališče do ohranjanja ključnih podjetij v domačih rokah? »Najbolje bi bilo, da je čim več bogastva v slovenskih rokah, a pod pogojem, da je to bogastvo pridobljeno na zelo transparenten način, ne pa z dvomljivimi potezami, ki smo jim bili priča v polpretekli zgodovini. Tega v Krki gotovo ne podpiramo in tako nikoli ne bomo delovali. Menedžerji smo najeti in plačani od lastnikov, da vodimo podjetje in ga skozi posel oplemenitimo, ne pa da se ukvarjamo s tem, kako bi ga olastninili.« Najpomembnejša za vas ostaja Rusija. Verjetno ste eden redkih, ki si želi višjih cen nafte, saj to dobro vpliva na rusko povpraševanje po vaših zdravilih. »Točno. Kot zasebnik bi sicer raje imel cenejšo nafto, a v Krki ugotavljamo, da je za tiste, ki veliko poslujemo z Rusijo, dobro, če imajo nafta, plin in barvne kovine višjo ceno kot sedaj. Potem se povečata ruski proračun in poraba, s tem pa tudi poraba v drugih vzhodnih državah. Poleg tega pa bo povečanje teh cen znak, da gre v svetu na bolje. Zato sem ,zagovornik' dražje nafte, a vpliva na to seveda nimam.« Proizvajalcem generičnih zdravil, kot je Krka, gre na roko, da so ta zdravila zaradi manjših stroškov za razvoj cenejša. »Velike inovativne farmacevtske multinacionalke so vsa leta zelo nasprotovala generičnim podjetjem, zdaj pa želijo z njimi celo sodelovati ali jih prevzemati, saj se zaradi pomanjkanja zdravstvo zelo usmerja v generične izdelke. Ves svet skuša prihraniti tudi pri zdravilih. A tudi generičnih zdravil ni mogoče proizvesti zastonj, zato vse bolj prihajata do izraza ekonomija obsega in velikost trga.« Tožba pomeni dober izdelek Zdi se, da se spreminja odnos do teh multinacionalk. EU jih skuša krotiti, v revnem delu sveta pa raste nezadovoljstvo, ker jim s patenti preprečujejo uporabo generikov tudi za ceno številnih žrtev aidsa in malarije. Po drugi strani se zboljšuje odnos do podjetij, kot je Krka, potem ko ste bili včasih nebodijihtreba, malodane pirati. »Ja, dobro ste rekli. Originatorska industrija je bila izredno sovražno razpoložena do nas in še vedno je, zlasti ko mislijo, da kršimo njihove patentne pravice. Krka v zadnjih petih letih na trgu nastopa zelo agresivno, zato imamo kup patentnih sporov, ampak hvala bogu (trikrat potrka po mizi, op.a.) smo iz vseh izšli kot zmagovalci ali z dogovorom o poravnavi. Seveda pa ne izzivamo usode, saj imamo skupino strokovnjakov za intelektualno lastnino že od leta 1998. Tedaj smo namreč dobili prepoved proizvodnje našega glavnega izdelka, zdravila enap. Od tistega pika kače se ne le bojimo zvite vrvi, ampak smo z moštvom strokovnjakov dobro pripravljeni. Če nas kdo toži, lahko kar slavimo, saj to pomeni, da imamo dober izdelek in da bo manj tekmecev.« Svet nastaviti na novo Vaše podjetje se lahko pohvali z zgledno skrbjo za zaposlene. Pri tem ne gre le za dobre plače, čeprav so pomembne. »Naše povprečne plače so izrazito nad slovenskimi. Uspešnost poslovanja ugotavljamo na pol leta in takoj izplačamo razliko, potem pa še regres, božičnico, nagrade za jubilante, najboljše sodelavce... Imamo še nematerialni del, saj vsako leto izberemo naj sodelavce, vodje, inovatorje, in to objavimo v lični knjigi. Veliko namenjamo za izobraževanje in športno dejavnost zaposlenih, za kulturo, prav danes na svetovni dan knjige (pogovarjali smo se v četrtek, op.a.) predstavljamo novi knjigi iz Kritine >8 »Menedžeiji smo najeti in plačani od lastnikov, da vodimo podjetje in ga skozi posal oplemenitimo, ne pa da se ukvaijamo s tem, kako bi ga olastninili.« zbirke, ki sta namenjeni za naše partnerje in prijatelje. Danes mineva tudi 55 let, odkar je iz lekarne z devet zaposlenimi uradno nastala Krka.« Verjetno prav zaradi zadovoljstva in dobrih plač zaposlenih ter vaše nesporne uspešnosti ni slišati pripomb na vašo plačo, ki je največja med našimi menedžerji. Kakšno se vam zdi najprimernejše razmerje med direktorsko in povprečno plačo? »To razmerje mora biti razumno in v Krki je, saj je moja plača razmeroma visoka tudi zato, ker so povprečne plače v Krki visoke. Če bi krkaši želeli znižati svojo povprečno plačo, bi jo s tem tudi meni. Ampak bolj ključno kot pogovarjati se o plačah in delitvi je najprej ustvariti nekaj, kar je mogoče deliti. Marsikje v Sloveniji je nastal problem, ker se ne ustvarja dovolj, ker se ne združujeta znanje in delo, ker se preveč filozofira in privatizira. Krka se je raje ukvarjala s poslom in ji gre dobro.« Kje vidite vzroke sedanje krize in težav kapitalizma? Kakšne spremembe bodo potrebne? »Svet se resetira, nastavlja na novo. Podobno kot pri računalniku, ki zastane in pomaga le, če ga izklopiš in znova zaženeš. V svetu je bil v zadnjih desetletjih čuden sistem vrednot, ki se mora spremeniti. Lahek način zaslužka, prek čudnih poti in potez, je mimo. Treba je poudariti pomen znanja in trdega dela, saj le to prinaša rezultate. Tega se moja generacija, ki bo nekoč odšla, zaveda, a tudi nove bodo morale priznati, da brez teh vrednot ne gre. Nič ne pride čez noč in nič ni podarjenega. Znanje in delo morata spet dobiti večjo vlogo kot pa nekakšno mreženje, ki je zdaj moderno. Mreženje sicer dobro zveni, a se bolj obnese pri ribištvu. V poslu pa je treba ustvariti izdelke in jih znati predstaviti ter ponuditi kupcu, ki je kralj. Če je on zadovoljen, so zadovoljni tudi zaposleni, pa delničarji in družbena skupnost. Tako preprosto je to.« ■

Medij: Nedeljski dnevnik
Avtorji: Glavič Bojan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Povabljeni ste na kavo
Datum: 03. 05. 2009
Stran: 5