Preliča se mora po ZGD-1 že pri sprejemanju letnega poročila iz čistega dobička v prvi vrsti pokriti morebitna prenesena izguba, nato pa je treba v skladu z ZGD-1 oblikovati obvezne rezerve. Po drugi strani o delitvi bilančnega dobička odločajo na skupščini delničarji s sprejemanjem sklepa o uporabi bilančnega dobička. »Bilančni dobiček je kategorija, o kateri so upravičeni odločati izključno delničarji, ki lahko z njim počnejo kar želijo. Če na skupščini večina delničarjev tako odloči, se lahko tudi v celoti prenese v rezerve ali pa ostane nerazporejen.« V izogib temu, da bi večji delničarji izkoriščali svoj položaj na račun manjših delničarjev, zakon določa, da mora podjetje ob bilančnega dobička za dividende nameniti najmanj štiri odstotke osnovnega kapitala. »V primeru, da vsaj tolikšen del bilančnega dobička, ki zagotavlja delničarjem vsaj štiriodstotni donos, ni uporabljen za izplačilo dividende, se načeloma lahko tak sklep o uporabi bilančnega dobička izpodbija na sodišču,« pravi Prelič. Pri tem pa opozorimo, da mora biti neizplačilo dividend utemeljeno oziroma mora biti delničarjem pojasnjeno, da ga posamezna družba ne izplača, ker bi to na primer zaradi finančne krize ogrozilo poslovanje družbe. V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac in ki je imelo v lanskem letu 35 milijonov evrov bilančnega dobička, pravijo, da sta pri oblikovanju skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička uprava in nadzorni svet upoštevala dolgoročno razvojno politiko, ki izhaja iz strateškega načrta. Hkrati so upoštevali tudi sedanji položaj, ki se nanaša na globalno krizo in temu posledično znižanje naročil, prihodkov in v končni fazi dobička. Po pojasnilih Gorenja predlagana delitev bilančnega dobička v času globalne krize pomeni krepitev lastniškega kapitala in lastnih virov družbe. V Intereuropi, ki jo vodi Zvezdan Markežič, razlagajo, da so predlog uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, nadzorniki glede na okoliščine, vkaterih družba posluje, sprejeli s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Utemeljitev o tem bo podana v sklicu skupščine in na sami skupščini. Zakaj ne bodo namenili dela bilančnega dobička za dividende smo vprašali tudi v Luki Koper, Heliosu in Cinkarni Celje, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. sebastjan. morozov@dnevnik.si Nekatera največja slovenska podjetja v nasprotju s preteklimi leti v letošnjem letu med delničarje ne bodo razdelila dela lanskoletnega bilančnega dobička. Čeprav zakon v izjemnih primerih, ko je to ekonomsko upravičeno, takšno ravnanje dopušča, se postavlja vprašanje, ali določene družbe ne izkoriščajo finančne in gospodarske krize le kot izgovor za neizplačilo dividend. Od leve proti desni predsedniki uprav družb, ki ne bodo izplačevale dividend: Franjo Bobinac (Gorenje), Zvezdan Markežič (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper). Delničarji bodo na sodišču težko uspeli Po besedah Saše Preliča bodo delničarji, ki bi izpodbijali skupščinske sklepe, da se za dividende ne nameni vsaj minimalni z zakonom določen delež bilančnega dobička v višini štirih odstotkov osnovnega kapitala, zaradi očitne finančne krize na sodišču bržkone težko dokazali, da za neizplačilo dividend niso obstajali ekonomski razlogi. »V primeru, če v letošnjem letu ne bodo prejeli izplačanih dividend, to samo po sebi ne pomeni neposrednega prikrajšanja delničarjev. Zadržani dobički se namreč izrazijo v povečani bilančni vrednosti delnic,« dodaja Prelič.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastijan
Teme: mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 12. 05. 2009
Stran: 21