JEREB BRANKOVIČ: Direktorja Direktorata za javne premoženje na finančnem ministrstvu dr. Žigo Andolška.
ŽIGA ANDOLŠEK (direktor Direktorata za javno premoženje, ministrstvo za finance): Pozdravljeni.
JEREB BRANKOVIČ: Doktorja Marka Košaka iz ljubljanske Ekonomske fakultete.
MARKO KOŠAK (ekonomska fakulteta): Dober dan.
JEREB BRANKOVIČ: Ter komentatorja borznega dogajanja s časnika Finance Karla Lipnika. Tudi vam lep pozdrav.
KAREL LIPNIK (časnik Finance): Dober dan.
JEREB BRANKOVIČ: Predlagam, da začnemo kar z najaktualnejšim dogajanjem Gospod Kovačič, morda imate že informacije, kako je potekalo danes vplačevanje novih delnic v okviru dokapitalizacije. Koliko je bilo interesa?
KOVAČIČ: To so sicer podatki, ki jih ne moremo razkrivati, vendar je pa potekalo skladno s pričakovanji in seveda kaže na to, da bomo lahko uspešno zaključili dokapitalizacijo.
JEREB BRANKOVIČ: Lahko malce več poveste koliko delnic bo moralo biti vplačanih za uspešno končanje.
KOVAČIČ: Praga uspešnosti ni, kajti razpisana je do 5,7 milijona delnic, po ceni 19,50 evrov na delnico in seveda v odvisnosti od plačil je vsaka dokapitalizacija uspešna.
JEREB BRANKOVIČ: Morebiti za uvod še kratko vprašanje. Kdo lahko vpiše vaše delnice?
KOVAČIČ: Vpisujejo lahko vsi delničarji, ki bi želeli to postat ali pa so že obstoječi, v istem časovnem obdobju. Torej od danes do 08. oktobra, kajti vodijo se različne knjige naročil. Tisti z predkupno pravico imajo absolutno prednost. Torej obstoječi delničarji imajo absolutno prednost pri vpisu dokapitalizacijskih delnic, nato pa seveda se vodi knjiga naroči za nepoučene vlagatelje, to je fizične osebe in pa za dobro poučene vlagatelje, torej institucionalne vlagatelje, ki se bo razdelila glede na povpraševanje, tako enih kot drugih. Prednost pri tem vpisu pa imajo fizične osebe, oziroma nepoučeni vlagatelji.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Andolšek, država kot največja lastnica je že zagotovila sredstva za dokapitalizacijo. Prispevali boste kar 42 milijonov in s tem očitno zadržali svoj delež v NKBM. Očitno drugega dela, tako imenovane privatizacije sicer v tej banki, vsaj za zdaj ne bo.
ANDOLŠEK: Torej poglejte, parlament je z sprejemom proračuna z letom 2008 praktično pooblastil vlado in s tem ministrstvo za finance, da ohrani kapitalski vpliv, ki ga ima v tej banki. Za ta namen so bila v proračunu zagotovljena tudi sredstva na ustreznih postavkah in seveda tukaj ministrstvo za finance nima pravzaprav neke diskrecijske pravice, da bi se odločil drugače, zato smo to tudi izvedli. Torej izvedli naročilo, kot je bilo pravzaprav tudi obljubljeno, napovedano, ker ocenjujemo, da gre pravzaprav za vložek sredstev, ki se lahko oplemeniti in z namenom ohranitve pravzaprav dosedanjega deleža. Torej država (manjka beseda) nima namena povečevati svojega vpliva, ampak zaenkrat ohraniti ta, to pozicijo, ki jo imamo. Glede na ceno delnic, ki pa je pravzaprav primerna, smo ocenili, da se torej ta nakup tudi, če tako rečem, izplača. Kajti država je, ne glede na njeno vlogo, pravzaprav enak poučen vlagatelj kot vsi ostali zasebni vlagatelji in kot taka tudi mi delujemo v skladu z načeli, ki veljajo na tem finančnem področju.
JEREB BRANKOVIČ: Glede na ceno boste pa še nekaj privarčevali.
ANDOLŠEK: Tako, torej neporabljena sredstva bodo ostala v proračunu in bodo namenjena v skladu z zakonodajo lahko za druge namene v naslednjih letih.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Lipnik, menite, da bo NKBM uspela prodati vseh 5,7 milijona novih delnic, povejmo v skupni vrednosti 111 milijonov evrov. Je slovenski kapitalski trg, glede na zaostrene razmere v katerih se trenutno nahaja, to zmožen?
LIPNIK: Verjetno se bo pojavil kateri izmed institucionalnih investitorjev, ki bo vložil dodatna sredstva, da bi pokril to razliko. Pričakujem, da bo letos nekoliko manjše zanimanje malih delničarjev zaradi tega, ker nekje zadrževanje fizičnih oseb je letos bistveno manjše kot lani in tudi vložek, ki bi ga lahko posredovali za nakup delnic NKBM je bistveno manjši, tako, da zanimanje teh delničarjev bo verjetno nekoliko manjše in se bo to pokrilo pač s posameznega institucionalnega vlagatelja.
JEREB BRANKOVIČ: Kdo naj bi bil po vašem mnenju gospod Košak nekako bolj zainteresiran za nakup delnic banke NKBM, tuji, domači, institucionalni vlagatelji, mali delničarji?
KOŠAK: Jaz se tukaj strinjam s predhodnikom, da verjetno bo s strani malih vlagateljev povpraševanje manjše, predvidevam pa, da lastniki, ki so že takrat vstopili v lastniško strukturo banke, da bodo vsaj nekateri izmed njih zainteresirani za povečanje svojega deleža, oziroma dokup delnic.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Kovačič vi imate že morda ta podatek, kateri zdajšnji večji institucionalni lastniki so že obljubili sodelovanje?
KOVAČIČ: Ja seveda, ta podatek imam, vendar ga žal ne morem razkriti, glede na to, da pač proces javne prodaje poteka. Dejstvo je seveda, da je situacija drugačna kot je bila konec lanskega leta. Tega se tudi vsi zavedamo, vendar pa na drugi strani odločitve investitorjev so ponavadi racionalne in bi rekel, ob tej dokapitalizaciji bi pač bilo potrebno pogledat atraktivnost naložbe. To pomeni njeno vrednotenje, dobičke, ki jih ustvarjamo in jih prinašajo te delnice in se seveda na podlagi tega odločit. Mislim, da je ponudba korektna in atraktivna in, da je primerno, da delničarji, ki imajo predkupno pravico in so torej z nami že dalj časa, to pravico tudi izkoristijo, v kolikor imajo finančne možnosti.
JEREB BRANKOVIČ: Predlagam, da naslednje minute namenimo dogajanjem na borzi. Delnice NKBM so današnje trgovanje končale pri 20 evrih, nekaj več. To pomeni, da bi lahko danes že zaslužili pol evra na delnico. Kot vemo dokapitalizacijska delnica stane 19 evrov in pol. Gospod Lipnik, kaj se je torej dogajalo z delnicami NKBM danes in morebiti še bolj zanimivo, kaj se je dogajalo včeraj, ko so kot vemo padle za kar 9 odstotkov? Vi imate v zvezi s tem prav posebno teorijo.
LIPNIK: Ja v bistvu, ko gledamo ceno delnice NKBM, v zadnjem tednu recimo treba, je treba pozabit zadnje dva, tri dni, ker je bila objavljena cena za dokapitalizacijo, ker v tem primeru recimo delničarji, ali nimajo sredstev, da bi dokapitalizirali, sodelovali v dokapitalizaciji ali pa tudi nimajo interesa, da bi svoj delež v banki povečali, v finančnem smislu, se lahko odločijo, da prodajo delnico na trgu in s tem sodelujejo potem v dokapitalizaciji in s tem normalno zaslužijo. To se dogaja tudi drugod, to ni nič posebnega in zaradi tega se cena je sedaj normalno približala vrednosti v dokapitalizaciji.
JERENB BRANKOVIČ: Povejte gospod Kovačič.
KOVAČIČ: No ja, če smem komentirat. Ni sicer navada, da bi komentirali tržna dogajanja, vendar pa opažamo, da slovenski kapitalski trg je nekoliko specifičen v tem pogledu, ker ni tako navajen, bi rekel, javnih prodaj, oziroma dokapitalizacij. Namreč, če pogledamo zadnje štiri dni, tako kot je gospod Lipnik povedal, poglejmo ta dva posebej dneva, pa prejšnji teden. Mi smo zrasli v preteklih štirih dnevih za 14,6 odstotkov, potem pa v zadnjih dveh dnevih padli za 11,2 odstotka. Kar je pravzaprav nenavaden vzpon in padec kasneje, kajti ta padec je deloma nelogičen, ker cena na borzi nima posebne zveze z dokapitalizacijsko ceno in ta konvergenca, ki se je zgodila na trgu, pravzaprav nima neke svoje logike. Ravno zaradi tega se cena ne objavlja vnaprej, kajti upravičenci za to dokapitalizacijsko, to nižjo ceno, so seveda tisti, ki so bili pred tem delničarji, ne pa za tem. Zato to gibanje je mogoče nekoliko specifično, ampak seveda, tako pač je.
JEREB BRANKOVIČ: Še eno čisto kratko vprašanje. Imajo pa veze z delovanjem, trgovanjem na borzi, poslovanje banke. Naj bi vplivalo pač vrednost delnice na borzi. V zvezi s tem me zanima, vemo kakšni so bili rezultati vaše banke v minulem letu. Dobiček ste povečali več kot sicer, več kot ste načrtovali, za 30 odstotkov. Kako pa je s poslovanjem letos?
KOVAČIČ: Letošnji polletni rezultati so tudi zadovoljivi. Sicer smo banke na splošno po d velikim pritiskom zaradi gibanj cen na kapitalskih trgih, kajti določen delež naših portfeljev predstavljajo tudi trgovalne postavke, ki so vplivale seveda iz dnevnih vrednotenj, kar pomeni, da dobičke, ki smo jih lani ustvarjali na kapitalskih trgih, jih letos ne ustvarjamo, vendar kljub temu je na polovici letošnjega leta skupina NKBM poslovala boljše od planiranega in le malo zaostala za lanskoletnimi polletnimi rezultati. Banka sama je pa približno na planiranih nivojih za letošnje prvo polletje. Do konca leta pa bomo seveda videli kako bo stvar potekala, tudi skladno z gibanji trgov. V kolikor bo sanacijski program za ameriški finančni sistem sprejet v njihovem parlamentu, potem obstaja velika verjetnost, da se bodo trgi stabilizirali, s tem cene izboljšale in to seveda lahko ima pozitiven vpliv na poslovanje, oziroma na izkaze.
JEREB BRANKOVIČ: Kakšna konkretna številka glede poslovanja?
KOVAČIČ: V polletju je skupina NKBM ustvarila približno 40 milijonov evrov bruto dobička, kar pomeni neto dobička slabih 30 milijonov evrov.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Košak, slišali smo gospoda Kovačiča.
KOVAČIČ: Mogoče še donosnost, pardon, donosnost pomeni, to pomeni približno 16,2 procentno donosnost preračunano na letno raven.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Kovačič je omenil svetovno finančno krizo. Ali so bančne delnice trenutno, glede na to krizo, podcenjene, tudi med drugim delnice NKBM in na nek način zato priložnost za nakup? Ali pa so razsežnosti te finančne krize tako globoke in za zdaj še ne razpoznavne, da bi to bilo morebiti preveliko tveganje. Kako to ocenjujete?
LIPNIK: Jaz bi, če začnem z to splošno oceno na globalnih trgih, bi rekel, da na globalnih trgih ta trenutek resnično prevladuje zelo velika negotovost in nezaupanje med samimi bankami in, da se to potem odraža neposredno na sami ceni delnic. Zdaj v nekaterih primerih gre verjetno tudi zato, da so poceni ampak problem je v tem, da pač tiste, recimo temu realne situacije, ki je v ozadju, pač ne poznamo ali pa je ni možno povsod videt in to je potem razlog zato, da je situacija takšna na trgih kot je.
JEREB BRANKOVIČ: Pa vendarle, kaj bi svetovali malim delničarjem, je 19 evrov in pol primerna cena za nakup?
LIPNIK: Ja, jaz bi se takšnim nasvetom in ocenam izogibal. Na nek način je za male delničarje po moje potrebno predvsem upoštevat to kako vidijo dolgoročno perspektivo banke. Se pravi, kakšna je njihova percepcija dolgoročnega delovanja banke. Se pravi ne teh kratkoročnih, kratkoročnih horizontov, ampak dolgoročno in naj presojajo s tega vidika. Se pravi, kako se bo banka širila, kako bo rasla, kakšni so njeni potenciali in recimo tudi na drugih trgih in v tem kontekstu bo zanimiv tudi mogoče slišat in videt kakšna bo reakcija države. Ali bo država se odločala za nadaljnjo privatizacijo te banke ali ne, to so vse dejavniki, ki lahko vplivajo tudi na odločanje malih delničarjev.
JEREB BRANKOVIČ: Andolšek.
ANDOLŠEK: Torej želel sem dodat pravzaprav še nekaj kar so že moji spoštovani predhodniki obrazložili. Torej dejstvo je, da je trg (manjka beseda) v Sloveniji dokaj plitek. V zadnjem času menim, da je tukaj bilo narejenih marsikakšen korak, lahko omenim pravzaprav tri pomembne družbe, ki so v državni lasti, so začele s kotacijo. Poleg NKBM, še Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava. S tem pravzaprav je nabor slovenskih finančnih družb, torej z uvrstitvijo na borze se močno povečal, kar smo pravzaprav dosegli večjo transparentnost in pa seveda, če temu lahko rečem, poglobitev tega trga in manjšo odvisnost od takšnih ali drugačnih dogodkov. Kar se tiče pravzaprav, temu kar smo se lotili, pravzaprav svetovanju dosedanjih lastnikov in bodočih, oziroma novih lastnikov, mislim, oziroma čutim potrebo, da opozorimo poslušalce na tveganja, ki so jim izpostavljena. Tukaj smo že opozarjali ob prvi prodaji NKBM-ja, da je treba pravzaprav zelo na drobno prebrati prospekt, sprejeti tveganja, torej ne gre za zajamčeno donosnost, gre za pravzaprav špekulativno delovanje na borzi in kot tako pravzaprav je prav, da investitorji presodijo svoje finančne zmožnosti, se na podlagi tega lotijo. Torej republika je tukaj, vidim, da ravnala modro, smo ugotovili in preučili potrebe te banke in smo na podlagi tega tudi pripravili, kot sem prvič omenil, proračun, zagotovili sredstva in udejanjili, oziroma izkoristili to prednostno pravico do odkupa.
JEREB BRANKOVIČ: Ste želeli še kaj dodati gospod Lipnik? Morda ravno o tem razočaranju, mali delničarji morda niso tako izobraženi na tem področju in so menili, da ko bodo kupili delnice po 27 €, bo šlo še samo navzgor. Danes vemo, da to ni tako.
LIPNIK: Mogoče tega niti ni bilo v tej meri možno predvideti in se je pričakovalo, da se bo ta koncentracija lastništva nadaljevala in da se bo stanje na borzi vzdržalo tudi potem, ko so se masovno umaknili ti vlagatelji. Res pa je, da potem z začetkom tega leta in tudi v nadaljevanju se je občutno zmanjšalo razpoložljivost sredstev in potem je na celi borzi prišlo do pomanjkanja povpraševanja. To ni bilo odvisno od poslovanja same banke, nekaj malenkostno se je tudi poslovanje same banke poslabšalo, kot je rekel gospod Kovačič, na področju kapitalskih dobičkov, vendar pa recimo sedanja cena banke, ki je primerljiva z evropskimi bankami, ki niso izpostavljena na kreditna tveganja v Ameriki, se pravi kotira nekje pri 1.3 kratniku knjigovodske vrednosti, kar je primerljivo z avstrijskimi bankami in tudi te banke, čeprav niso bile izpostavljene na zahodne trge in so letos zrasle za poslovanju za okoli 20 %, se je njihova cena precej znižala letos.
JEREB BRANKOVIČ: Torej to je realna cena?
LIPNIK: To je realna. Če pogledamo današnje trgovanje oz. v zadnjih dveh dnevih vidimo, da je cena kljub vsemu vzdržala nad to ceno v dokapitalizaciji kar pomeni, da vlagatelji v tem trenutku pričakujejo, da bo konec tega procesa, da se bo cena vsaj tu nekje obdržala, vendar pa to ni nič dorečenega. Kriza finančna je precejšnja in vsak nov šok lahko znova zmanjša povpraševanje po bančnih delnicah in po delnicah finančnih institucij in to potem lahko zniža tudi posledično povpraševanje po NKBM.
JEREB BRANKOVIČ: Preden končamo ta krog vprašanj, namenjen gibanju delnic NKBM na borzi, poslušajmo še stališče predsednika Slovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča o tem vprašanju. Kot pravi je združenje podpiralo javno prodajo NKBM novembra lani.
KRISTJAN VERBIČ (predsednik Slovenskega združenja malih delničarjev): Mi smo takrat pozdravili to, da je prišlo do javne prodaje in odziv delničarjev je bil odličen, približno 110 tisoč posameznikov, fizičnih oseb se je odločilo in kupilo tisti delež, blizu 25 %, ki je bil na razpolago za odkup fizičnim osebam poleg tako rekoč 25 % deleža, ki je bil na razpolago institucionalnim vlagateljem. Kot veste pol domačim, pol tujim in s tem v zvezi bi kazalo dodati, da je tokratna dokapitalizacija bile že takrat pričakovana. Mi smo že takrat želeli, da bi bilo izvedeno v sklopu NKBM in tudi predvideno je bilo, da se izvede druga faza lastninjenja. No, vendar je ostalo pri tem in država je še vedno najpomembnejši lastnik, torej RS in pa oba paradržavna sklada, še vedno predstavljata večino. To se je pokazalo tudi na zadnji skupščini, kjer smo skušali uveljaviti iste čisto temeljne osnovne kriterije iz urejenih okolij upravljanja družb, torej, da tudi struktura malih delničarjev, ki so vložili svoja sredstva pridobi možnost sodelovanja pri upravljanju družbe in pa pri nadzoru. Konkretno mislim na naše utemeljene predloge v zvezi s članstvom v nadzornem svetu. Žal se zaradi, navkljub izrecno dolgim zahtevnim pogovorom, ki smo jih imeli s predstavniki večjih lastnikov in pa seveda v prvi vrsti RS, to na sami skupščini ni pokazalo in v nadzorni svet ni uspelo vključiti predstavnikov malih delničarjev. Kar se tiče tokratne dokapitalizacije so seveda vse to momenti, ki utegnejo biti problematični oz. ki utegnejo ljudi, že obstoječe delničarje pripraviti do tega, da so v dokapitalizacijo ne vključijo. Stališča vseslovenskega združenja malih delničarjev s tem v zvezi je, da so bile narejene nekatere nespretne poteze in napake, vključno z dogajanjem na zadnji skupščini, ki ne daje občutka malim delničarjem, da kaže v teh primerih tako zaupati kot se je zaupanje pokazalo pri javni prodaji. Nas to žalosti in ves čas na to opozarjamo, pomembne akterje. Hkrati pa na drugi strani naj izpostavim, da mi želimo, da bi se mali delničarji vključili v dokapitalizacije družb, ker v tem primeru gre za prednostno pravico. Vi veste, da se mi pogosto borimo proti opcijam, ki so žal kar pogoste, torej izključitvi prednostne pravice. Gre za to, da obstoječi delničarji s tem ohranijo delež v lastniški strukturi kot ga imajo in da se s tem v bistvu lastniška in upravljavska razmerja v družbi ne spremenijo pomembneje, tako da je seveda tudi v primeru dokapitalizacije, tako NKBM kot drugih primerih, stališče našega združenja, da je dobro, seveda v kolikor so pogoji primerni, da se mali delničarji odločijo za sodelovanje v dokapitalizacijah, ker s tem seveda ohranjajo delež združeni mali delničarji, ki kot veste na skupščinah potem nastopajo skozi organizirana zbiranja pooblastil preko našega združenja in da na ta način lahko ustrezno ali pa pomembneje, bolje vplivajo na pomembne odločitve v družbi.
JEREB BRANKOVIČ: Slišali smo gospoda Verbiča. So ti predlogi, da mali delničarji sodelujejo v nadzornih svetih, konkretno v nadzornem svetu NKBM, utemeljeni? Gospod Andolšek.
ANDOLŠEK: Ja, torej bila je zelo primerna iztočnica. Dejstvo je, da bi moral komentirati dogajanje v zvezi oz. samega dogajanja na skupščini ne bi želel komentirati, ker ni pravzaprav zanimivo za poslušalce. Dejstvo pa je, da seveda je stanje, zatečeno stanje drugačno kot je bilo predstavljeno in sicer v obstoječem nadzornem svetu so štirje predstavniki Rs, en predstavnik družb Kad in Sod, dva predstavnika največjih slovenskih lastnikov in dva predstavnika malih delničarjev. Dejstvo je, da torej na samem zasedanju skupščine ni bilo moč podpreti predloga, ki ga je predsednik vseslovenskega združenja malih delničarjev predlagal. Dejstvo je, da so bila drugačna imena izglasovana in kot taka dva strokovnjaka, eden s področja zavarovalništva drug pa s področja bančništva zastopata male delničarje že danes. Država je to tudi obljubila in to tudi izpolnjuje na skupščini, glede na to, da smo imeli 51 % volilnih glasov in kot tako, to kar je bilo povedano ne drži, oz drži le deloma.
JEREB BRANKOVIČ: Ja gospod..
GOST: Jaz bi samo opozoril, da vsak posamezni mali delničar ima zelo malo glasovalnih pravic, tako da če želi glasovati v dokapitalizaciji naj naredi to zato, ker se mu zdi naložba zanimiva in ne zaradi tega, da ohrani svoj delež glasovalnih pravic v družbi. Kar se tiče same naložbe, načeloma velja pravilo, da ni veliko povpraševanje po delnicah, kar trenutno je, da naj bi bila cena ugodna. Seveda predpogoj je, da je poslovanje družbe za katero se odloča za nakup je normalno, da bo tako tudi ostalo. Vsekakor pa pred samo odločitvijo je pomembno, da se pred tem posvetuje tudi z borznim posrednikom.
JEREB BRANKOVIČ: Mislim, da se strinjamo, cena je res ugodna. Čas za dokapitalizacijo pa ne ravno. Gospod Košak.
KOŠAK: Ja, za banko je verjetno ta čas pravi čas, če potrebuje kapital in to je pot do dodatnega kapitala. Je pa res, da so razmere na svetovnih finančnih trgih, ki so se zelo prenesle, tudi na naš trg takšne, da niso prijazne za tovrstne dokapitalizacije. Tako, da tukaj bi mogoče sicer malo tako trditev izrekel, ampak sem skoraj prepričan, da če bi razmere bile bolj ugodne in da ne bi bili sredi te finančne krize, bi gotovo cena delnice bila bližje ceni, ki je bila recimo zaznana in določene ob prvi javni prodaji.
JEREB BRANKOVIČ: Torej ne bi bila tako nizka. Gospod Andolšek.
ANDOLŠEK: Dodal bi pravzaprav samo še to, da torej za banko seveda je, če je cena primerna ali pa ugodna pomeni, da je lažje nabrati sredstva. Na drugi strani pa je ob nižji ceni nabranih manj sredstev. Tako da, kar se tiče banke, bi moral biti interes čim več sredstev nabrati, ker to pomeni čim večjo varnost poslovanja. Na drugi strani pa je dilema ali je možno pravzaprav ta sredstva oz. vse delnice prodati in tukaj je pomemben element, ki je tudi omenjen s strani predsednika uprave, da je ta odprtost ali pa prilagodljivost te dokapitalizacije, ker ni določenega praga uspešnosti.
JEREB BRANKOVIČ: Morda še vi gospod Kovačič, zakaj je torej dokapitalizacija zdaj, v negotovih časih? Vemo, slišali ste verjetno marsikatere očitke, da bi morali ob lanski novembrski privatizaciji takrat verjetno izpeljati tudi dokapitalizacijo, ampak verjetno po toči zvoniti je prepozno? S tega vidika je verjetno težje ocenjevati zdaj za nazaj?
KOVAČIČ: Poslovno življenje pač teče skladno z nekimi trenutki, ki jih živiš in lansko leto je bilo lansko leto. Banka je že izvajala neke aktivnosti dokapitalizacije vmes med letom. Sama odločitev o ipo-ju je bila sprejeta spet v nekem trenutku in pač danes po enem letu, po več kot enem letu začetih aktivnosti, je seveda možno zelo enostavno reči, kaj bi bilo idealno, da bi lani izvedli. Drugače pa je, da moramo vedeti, da odločitve kakršnekoli so pač bile, tudi mogoče, če niso bile idealne, so pa bile prvič pogumne in na drugi strani so prinesle eno popolnoma novo dimenzijo kvalitete slovenskemu kapitalskemu trgu, kajti izveden je bil prvi mednarodni IPO sploh katerekoli institucije v Sloveniji in to izjemno uspešno. tako, da meni moram reči, da mi ni žal za nič kar smo lani izvedli. Dejstvo pa je, da smo mi v 3 letnem načrtu, ki smo ga objavili že lani v prospektu, predvideli že v letu 2008 določen del dokapitalizacije. Sicer s podrejenimi instrumenti, v letu 2009 pa s primarnim kapitalom. Torej osnovnim kapitalom, to kar izvajamo danes. Tudi mi moramo upoštevati svetovna gibanja in osnovni kapital je tisti, ki daje največjo varnost. Če smo mi že bili na tej poti, da se bomo dokapitalizirali, je seveda odgovornost s strani vodstva in pa nadzornega sveta oz. nadzornih institucij banke, da se dokapitaliziramo oz. izvedemo kapitalsko krepitev banke na najkvalitetnejši možen način, zato, da zagotovimo njeno razvojno rast in pa seveda varnost za naše delničarje in naše depozitarje. To zdaj ali to naredimo v oktobru 2008 ali naredimo v januarju 2009 je pravzaprav skoraj že vseeno, ker gre za 3, 4 mesece razlike. Lahko pa bi se mogoče čez 3, 4 mesece spraševali, zakaj pa tega nismo izvedli prej. Poleg tega ne gre za zanemariti, da je imela banka prepovedi izdajanja delnic skladno s prospektov o javni prodaji, do sredine junija letošnjega leta. Skupščina je bila 8. julija, potem pa so bili poletni meseci, potrebno je bilo revidirati polletne rezultate, ki so osnova za dobro dokapitalizacijo in preprosto iz tehničnih aktivnosti je to prvi možen datum, ko smo to lahko izvedli, tako da…
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Košak, vi ste želeli še nekaj tukaj dopolniti.
KOŠAK: Jaz bi še nekaj dodal ob tem, da se je treba pač zavedati dejstva, da bančne dejavnosti, takšne dejavnosti, kjer bančno podjetje ne dobi, ko se dokapitalizira ali izda delnice, kapitala enkrat za vselej, ampak so dokapitalizacije čisto normalen proces. Če banka raste in se razvija. Tako da tudi v bodoče bomo o tej in tudi drugi bankah še priča dokapitalizacijam samo pač na različne načine.
JEREB BRANKOVIČ: Verjetno še bolj pogosto.
GOST: Če smem dodati, mogoče samo naša najbolj vidna. Če pogledamo NKBM je bila edina banka v Sloveniji, ki se v 15 letih niti enkrat ni dokapitalizirala z osnovnim kapitalom. Se je pač zdaj dokapitalizirala, ko smo na borzi in je to toliko bolj odmeven dogodek. V letošnjem letu se je, če se ne motim, seje že 5 slovenskih bank, bank s sedežem v Sloveniji že dokapitaliziralo, vendar je bilo, razen primera NLB, to relativno neopazno. Če lahko malo poenostavim, recimo za širšo javnost, bom primerjal potrebo banke po kapitalu, je zelo podobna kot podjetja kjer sem prej deloval, torej Gorenje, kjer je bila ena izmed osnovnih surovin pločevina, zato, da so naredili štedilnik. Za nas, za to, da lahko posojamo denar, pa je osnovna surovina kapital in pač to je nek proces, ki se konstantno dogaja.
JEREB BRANKOVIČ: Ampak verjetno s tem, ko so se zaostrile razmere na mednarodnih finančnih trgih in je cena denarju zrasla, pogoji za pridobitev posojil so se utežili, so verjetno tovrstne dokapitalizacije še bolj potrebne in nujne?
GOST: Ne bi toliko rekel o tej nujnosti. Namreč, mi pač, če ne pospešujemo svojega razvoja, potem pač je potreba po kapitalu manjša. Razlika med dokapitalizacijami, ki v bančnem sektorju generalno trenutno potekajo v svetu in našo je namreč v tem,d a večina bank v svetu pridobiva dodaten kapital zaradi pokrivanja izgub, ki so jih utrpele. Mi pa pravzaprav pridobivamo kapital za našo organsko rast in nadaljnji razvoj.
JEREB BRANKOVIČ: No, to je bilo že moje naslednje vprašanje, torej organska rast in razvoj. Kaj pa zagotavljanje kapitalske ustreznosti? Gospod Andolšek. Oziroma, to vprašanje je za gospoda Kovačiča morda, če ostanemo še toliko časa pri vas. Zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Govori se, da naj bi bili na meji tega zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Kako je s tem? Je ta dokapitalizacija potrebna, med drugim tudi za to?
KOVAČIČ: Na meji bi rekel, je zelo groba beseda. Definitivno ne bi izvajali dokapitalizacije, če bi imeli presežno kapitalsko ustreznost. Je pa glede na to,d a gre pri dokapitalizacijskih procesih za relativno dolg tehnični proces, bi bilo za nas neodgovorno, da bi ga zamikali. Mi moramo biti pravočasno pripravljeni na naš razvoj, ne takrat, ko smo že čisto na koncu s kapitalom, zato to izvajamo sedaj in zatem se bo tudi naša kapitalska ustreznost bistveno dvignila in bi naj pokrila naše razvojne potrebe za naslednji 2 leti.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Andolšek.
ANDOLŠEK: Ja, torej Ministrstvo za finance ima stalno komunikacijo z Banko Slovenije, torej glavne nadzornike bančnega sistema in lahko rečem, da je ta nadzor, ki ga izvajajo izjemno kakovosten. Tudi sama varnost slovenskih vlagateljev v bankah, ki delujejo na področju Slovenije je pravzaprav zelo dobra, visoka varnost tukaj obstaja glede na to, da so pravzaprav te faktorji varnosti do določene mere okrepljeni glede na ostale trge v Evropi in predvsem zunaj nje, tako da tukaj nikakor ne obstaja nobene bojazni za varčevalce ali karkoli drugega. Dejstvo pa je, da pravzaprav potreba po novem kapitalu je odvisna, kot so že predhodniki ugotovili, od večih različnih dejavnikov. Eno je vsekakor to, da banka, če sledi rasti trga, trg je rasel izjemno v preteklem letu, bili smo v izjemno dobro gospodarsko rast imeli in zaradi tega pravzaprav je tudi potrošnja prebivalcev bila večja in zadolževanje. To pomeni, da je bilo potrebno tudi več neke osnove, neke baze in to je pač v primeru banke osnovni kapital. To je na eni strani. Na drugi strani imamo tudi druge momente in to je povsem nekaj običajnega. Dejstvo je, da tam kjer gre za materinsko banko, če tako rečem, je ta dokapitalizacija malo bolj odmevna. Zato primera NLB in NKBM mogoče bolj poznana. Dejstvo pa je, da tudi druge banke, ki so bom rekel podružnice tujih bank, to izvajajo neposredno, tako kot ne vem, NLB izvede dokapitalizacijo v tujini in noben to ne opazi, tako tudi mi ne opazimo dokapitalizacije npr. podružnice Unicredit banke itd. Kar se tega tiče, tukaj ni nobenih, še zdaleč ne nekih izrednih razmer. Dejstvo je tudi, da so slovenski bankirji previdni, zato tudi ni v pozabi s temi dogodki v ZDA je pravzaprav posledica teh stečajev, bankrotov se pri nas ne pozna. Banke in zavarovalnice niso pravzaprav imele tega veliko v portfelju in kar se tega tiče, hvala bogu, pravzaprav so nas ti dogodki bolj ali manj oplazili. Dejstvo pa je, da če se že enkrat gre v nek postopek dokapitalizacije, ta proces prvič ni zastonj. Terja veliko naporov s strani banke za pripravo kvalitetnih podatkov, terja vso ostalo logistiko in zato seveda nima smisla ob takih aktivnostih ponoviti vsake pol leta in zaradi tega je tudi takrat privatizacijska komisija, ko smo v prvi fazi prodali NKBM to idejo imela na mizi. To kažejo tudi zapisniki, ampak takrat, glede na to, da je banka uporabljala drugačen instrument iz spektra teh instrumentov za povečanje kapitalske ustreznosti, smo se odločili, da v tistem trenutku prodajamo delež za denar, če temu tako rečem in kasneje, kot je bilo predvideno, v strategiji banke izvedemo to dokapitalizacijo.
JEREB BRANKOVIČ: Samo še nekaj, vprašali ste se, zakaj ta dokapitalizacija tako odmeva, NKBM in NLB? Verjetno zato, ker je pač država večinski lastnik in gre ta denar iz žepov davkoplačevalcev. Gospod Kovačič, vi ste še nekaj želeli?
KOVAČIČ: Ja, ravnokar sem se pač spomnil. Verjetno zato, ker se skoz ukvarjam z banko in sem tega navajen, mogoče premalo vidi, da bi morali to poudariti, kvaliteto naše kapitalske strukture, ker se nam pač nekatere stvari zdijo normalne, ki v teh težjih časih mogoče so manj blizu ljudem. Če bi mi imeli težave s kapitalsko ustreznostjo, potem ne bi izvedli tega kar smo izvedli prejšnji mesec, torej dokapitalizacijo naše Zavarovalnice Maribor, ki je to dokapitalizacijo zaradi rasti poslovanja potrebovala s hibridnim instrumentom in pa dokapitalizacijo osnovnega kapitala Poštne banke Slovenije, ki smo jo ravno tako izvedli. Ampak to so naše hčerinske družbe za katere mi normalno zagotavljamo kapital, zato, da lahko rastejo in dokler je posel kvaliteten, dokler ta posel dela dobiček, je zagotavljanje kapitala tista osnovna funkcija.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Košak, vi ste strokovnjak za slovenske banke in bančništvo nasploh, kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno storiti s temi pridobljenimi sredstvi? Čemu dati največ priložnosti? Slišali smo različne zadeve, od širjenja v tujino do zagotavljanja kapitalske ustreznosti v naprej itn.
KOŠAK: Jaz sem prepričan, da menedžment banke ima načrte v tem smislu, kaj bodo nadaljnji koraki v razvoju banke na osnovi te dokapitalizacije in je tukaj verjetno tako kot je že bilo omenjeno in tudi verjamem, bilo pač, bil poiskan nek optimum, kdaj naj se dokapitalizacija izvede. Izvede v kakšnem obsegu, ker kot je bilo rečeno, ne bi bilo smiselno in neracionalno jo je izvajati vsake pol leta, ampak pač periodično, po presoji glede na razvojne načrte. Tukaj smo že slišali, da je bilo omenjeno, organska rast banke. To lahko je, ta dokapitalizacija je nek indikator, da banka ima resne načrte glede te rasti. Seveda pa sam menedžment verjetno ima neke bolj natančne načrte, kje, na katerih področjih, ali je to samo slovenski trg ali še kakšni drugi trgi ali je to samo bančna dejavnost ali mogoče tudi drugi sektorji v okviru finančnega sektorja.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Andolšek iz vašega ministrstva je bilo že slišati, da naj bi se ta denar porabil predvsem za konsolidacijo doma, bolj kot za širitev na tuje trge?
ANDOLŠEK: Torej kot lastnik si seveda predvsem želimo, da se izkoristi tiste primerjalne prednosti, ki jih ta banka, če temu tako rečem, naravno ima. Dejstvo je, da banka deluje na številnih področjih. Če si pogledamo že spletno stran vidimo, da je solastnik ali pa večinski lastnik Splošne banke Slovenije, je pomemben delničar v Zavarovalnici Maribor, ima lizing podjetje, nepremičninsko dejavnost, pokojninsko oz. Mojo naložbo itd. IN kar se tega tiče pravzaprav je tisto, kar je že dano vsaj v nekaterih segmentih, po našem mnenju, to bi se Sodu, bi si želel, da bi se bolj izkoristil ta mreža, če temu tako rečem, bančnih okenc, ki jo ima NKBM lahko uporablja preko Poštne banke Slovenije. Do neke mere je to razvito, ampak nobena stvar ni pravzaprav taka, do takega nivoja razvita, da se ne bi mogla še bolj izkoriščati in kar se tega tiče, to ni govorjenje na prazno, ampak dejstvo je, da so tudi v teh procesih prodaje lansko leto so številni poučeni vlagatelji ravno na tem segmentu videli prednost ali pa neizkoriščeno prednost, ki jo ta banka ima. Govorimo na pamet o 500 okenc po celi Sloveniji. Praktično v vsaki vasi je pošta in na vsaki pošti je možno danes izvesti določene storitve s strani fizičnih oseb in to je zelo vabljivo. Vemo, da marsikatere ali pa nekatere tuje banke so na tem področju zelo napredovale in kar se tega tiče je to seveda ena stvar. Pravzaprav zavedati pa se je potrebno, da vsaka širitev drugam je seveda možna. Lahko je tudi upravičena, ampak dejstvo je, da je treba to delati zelo preudarno. Izkušnje, ki jih imamo, ne glede na to, da kot ministrstvo imamo širši pogled tako na zavarovalništvo kot na bančništvo kaže, vsaj v preteklosti je bilo tako, da so bančni trgi v tujini, predvsem na vzhodu, na Balkanu manj razviti, manj varni in imajo določene pasti, tako kar se tiče menedžmenta kot kapitalske ustreznosti in to pomeni, terja od banke določene vložke dodatne, ki jih mora pridobiti v Sloveniji in potem pravzaprav transferirati znanje, kapital na vzhod in tukaj glede na prvič tako široko, tako velik obseg delničarjev, predvsem fizičnih oseb, kot določenih neizključenih vpeljanih prednosti, seveda bi se naravno sliši, da je prioriteta ravno ta širitev tu, v Sloveniji. Seveda pa nikakor ne moreš in ni smiselno izključevati kakršnokoli drugačne vrste širitev in kot tako jo RS, če lahko temu tako rečem in mislim, da ji vsi delničarji zaupamo predstavnikom nadzornega sveta, ki imajo določene, so si vzeli določene pravice v skladu z dobrimi običaji in delovanjem v bančnem sistemu, da s svojimi soglasji lahko usmerjajo in pa kontrolirajo izvajanje te strategije. To pomeni, da v primeru novih projektov, novih investicij uprava predloži neko poglobljeno analizo o finančnih učinkih in pravzaprav na mizo nadzornemu svetu, ki to potem sprejme, zavrne, korigira. Dejstvo pa je, da tukaj je tudi pomembno za poslušalce poudariti, da nadzorniki niso predstavniki posameznih delničarjev, čeprav jih posamezni delničarji imenujejo in glasujejo na tem v skupščini, ampak so pravzaprav predstavniki, ki delujejo v korist družbe. To pomeni z namenom plemenitenja kapitala in pa seveda dobremu poslovanju tega.
JEREB BRANKOVIČ: Slišali smo gospoda Andolška, ki pravi, da bi bilo potrebno, da bi NKBM nekako konsolidirala to mrežo znotraj Slovenije. V upravi, menim, da imate malce drugačno stališče oz. ga želite nadgraditi tudi s širitvijo na tuje. Morda je kakšen konkreten cilj?
KOVAČIČ: Ne. Glejte, jaz bi nekoliko drugače. Mogoče se je ta razprava v javnosti mogoče malo nerazumno zastavila. Jaz sem zadovoljen, tako kot je gospod Andolšek povedal, da je pač RS kot delničar bi želela, da je primarni cilj konsolidacija doma, da pa ne nasprotujejo širitvi v tujino v kolikor so projekti kvalitetni in to je vse kar uprava želi. Namreč vseeno je potrebno vedeti, da konsolidacija domačega sektorja, domače skupine, ki jo imamo in delovanja na svojem primarnem trgu, domačem trgu, je naša prva prioriteta. To je jasno. Zaradi tega, ker tukaj dobimo največ prihodkov in tukaj ustvarjamo tudi največ svojega dobička. Vendar pa razvojno gledano je pa potrebno vedeti, da trgi v razvoju, ki sicer imajo določene pasti in tveganja z vidika nerazvitosti in pa večjih tveganj, imajo zato nagrado, da imajo bistveno višje marže. Na teh trgih so marže po 2 krat ali pa še več višje kot v Sloveniji in na dolgi rok je definitivno skupina NKBM prevelika za delovanje samo v Sloveniji. S kakšnimi koraki, s kakšno hitrostjo bomo to izvajali pa je stvar dogovora, pravzaprav tako s tistimi potencialnimi tarčami kot z našim nadzornim svetom in tu mislim, da imamo pač nek nastavek v svoji strategiji kam želi banka skozi naslednjih 5 let priti in na osnovi tega bomo pač delovali.
JEREB BRANKOVIČ: Ampak ti trgi, o katerih ste govorili v tujini, se zdi, da so nekako že zasičeni? Gospod Lipnik.
LIPNIK: Zdaj odvisno, banka še ni jasno predstavila svoje strategije. Ima sicer namen, da se širi na tuje trge, tako da je težko reči, kam se bo usmerila, vendar pa sploh balkanski trgi in vzhodno evropski trgi nikakor še niso zasičeni. Te banke so še v razvoju. Predvsem tržna kapitalizacija celotnega bančnega sektorja mislim, da je na ravni nekje A banke. Te priložnosti še obstajajo. Bi pa poudaril eno drugo zadevo. Ne bom se spuščal v strategijo NKBM, ampak mislim, da je tudi prav, da se ena banka skuša širiti v tujino zaradi tega, ker samo tveganje poslovanja se s tem nekako razprši in po drugi strani za samo NKBM bo držanje tržnih deležev, ki jih ima v Sloveniji vedno dražje. Vsak dodatni uporabnik storitev NKBM ga bo vedno dražje pridobiti in če je tako,d a se konsolidira tržni delež v Sloveniji, mislim, da je neprimerno, da o tem sodeluje v dokapitalizaciji država, ker namesto, da bi se sprostila tržna konkurenca v Sloveniji, nekako država spodbuja to, da se ti tržni deleži povečajo.
JEREB BRANKOVIČ: Torej najboljše, da vprašamo gospoda Andolška. Kdaj bo torej ta drugi korak država storila, kdaj se bo dokončno umaknila iz NKBM? Vemo, načrt je bil 25 %+ 1 delnica. Je to še realno?
ANDOLŠEK: V tem trenutku lahko rečem da ne. Dejstvo pa je, da strategija in stališče pravzaprav še vedno ostaja enako. To pomeni, da država v teh pomembnejših naložbah ocenjuje, da ji ta blokadna manjšina oz. tako imenovan vpliv na statutarne spremembe omogoča tisto kar je v interesu države kot države, ne toliko države kot lastnice, kot zasebnega investitorja in ti načrti so realni v kolikor bo stališče ostalo enako, ampak v tem primeru, glede na to, da je cena ugodna, država ne more drugače ravnati in kot tako smo zato tudi tako ravnali kot smo.
JEREB BRANKOVIČ: Vi ste še nekaj želeli gospod Košak.
KOŠAK: Ja, mogoče glede te širitve na druge trge. Trenutno se verjetno na vzhodnoevropskih trgih, ki so bili tukajle nekajkrat omenjeni, tudi razmere pač slabše, kar je normalno in je posledica trenutnih razmer. Tako da verjetno je treba tudi te možnosti za širitev gledati na resnično nek daljši rok. In se strinjam z gospodom Lipnikom, da je to na nek način smiselna pot razmišljanja glede tega, kaj naj bi banka v bodoče počela.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Lipnik.
LIPNIK: Ko že govorimo o širitvi na tuje trge mislim pa, da je sedanji trenutek zelo ugoden zaradi majhnega povpraševanja po delnicah in so prevzemi relativno cenejši in če nekje obstajajo sredstva, da se sredstva pridobijo je zdaj praktično najugodnejši trenutek, da se prevzemi tudi opravijo v tujini.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Andolšek.
ANDOLŠEK: Seveda tukaj kot nadaljevanje je treba ugotoviti po kakšni ceni in kaj kupuješ. Kolikor kupiš starega konja ne more tako močno ali pa hitro teči kot če kupiš mladega, novega, svežega, ki ga pa seveda moraš hraniti kasneje, tako kar se tega tiče. Poudarek, ki pa sem ga želel izpostaviti je tudi model delovanja NKBM-ja. V Sloveniji imamo banke, ki delajo na vseh segmentih in tukaj je predvsem poudarjen ta model, ki bi ga lahko NKBM osvojil v Sloveniji, lahko tudi prenesel v druge države. To pa je ta model bančništva s fizičnimi osebami in ta povezava in ta know how, ki ga ima, pravzaprav bi pa seveda, ko je enkrat osvojen, ko ni v Sloveniji kot taki, tudi navzven. To so vse stvari o katerih bo potrebno še razpravljati na ravni nadzornega sveta kot tudi uprave in tudi lastnikov.
JEREB BRANKOVIČ: Nam boste zaupali kakšen konkreten cilj vendarle, gospod Kovačič?
KOVAČIČ: Mislite konkretno tarčo?
JEREB BRANKOVIČ: Tako ja.
KOVAČIČ: Uf, potem bi imel hitro težave z Agencijo za trge z vrednostnimi papirji.
JEREB BRANKOVIČ: Mogoče omejite. Lahko geografsko omejite.
KOVAČIČ: Geografsko smo že povedali, da primarni trgi karmo bi se širili sta sigurno Srbija in Makedonija, kar je dosti logično glede na to, da so to trgi, ki jih poznamo dobro in so nam tudi blizu. Na koncu koncev so to tudi trgi, ki so, če jih pogledamo v relativnem razmerju, približno na 8 krat nižjem nivoju kot je Slovenija in iz tega pomenijo pač ob 2 krat višji marži, izjemen potencial za rast in za bodoče prihodke. Mogoče bi se še vrnil vseeno na to, kako NKBM skupina deluje. Tukaj mislim, da je vseeno na mestu, da poudarim določena dejstva, ki pomenijo, da smo mi edina skupina v Sloveniji, ki ponuja v svoji bančni mreži kompleten servis vseh produktov, vključno s premoženjskimi zavarovanji naše zavarovalnice, Zavarovalnice Maribor. Ne samo življenjska zavarovanja, ampak življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem, vzajemni skladi, lizing storitve, pokojninske naložbe, pokojninski načrti in vse bančne storitve, tako da ta kohezivnost skupine obstaja definitivno in deluje na trgu. Seveda se strinjam, da jo je možno naprej razviti in kot rečeno, to je naš primarni trg za katerega bomo vedno primarno skrbeli. Razvojno gledano pa NKBM ne sme biti peskovniško orientirana, to pomeni, da bo samo v tem svojem osnovnem bi rekel vrtičku delovala, ampak , če ambiciozna javna delniška družba katere lastniki so Slovenci, ki od tega tudi nekaj pričakujejo, seveda moramo imeti ambiciozne načrte, ker tudi na ta način je edino možno, da prepričamo investitorje, da se v takšno delnico, kljub ugodni ceni, dejansko splača investirati.
JEREB BRANKOVIČ: Zdaj pa, če se strinjate poglejmo v teh minutah do konca oddaje še v prihodnost in sicer, kaj se bo z banko dogajalo v prihodnje? Ali je to veliko število malih delničarjev tista prava pot ali pa bi mogoče za preboj, za idealno rast potrebovali kakšnega strateškega partnerja, torej umik države, prihod strateškega partnerja? To vprašanje kar za vse. Gospod Košak.
KOŠAK: Omenili ste umik države. Zdaj očitno je, da ta umik ni jasno napovedan oz. ni povsem jasno ali bo do njega prišlo ali ne. Kar nenazadnje tudi ni nič narobe s tem. Bolj jasno in bolj nujno je to, da bi bilo vendarle na nek način jasno povedano ali do tega umika bo prišlo ali ne. To je tudi neka informacija, ki je nenazadnje pomembna za male delničarje, tako kot tudi za vse male delničarje. Zdaj, ali to delati z malimi delničarji ali ne in pa nadaljnji razvoj s tem množičnim lastništvom ali ne, banke tudi po svetu delujejo tudi na tak način, ampak praviloma vedno je v lastniški strukturi tudi nekaj močnih delničarjev, ki imajo tudi moč odločanja v stranki…
JEREB BRANKOVIČ: Strateških partnerjev?
KOŠAK: Lahko jih tudi tako imenujemo.
JEREB BRANKOVIČ: Ta informacija o umiku države iz lastništva NKBM bi bila in je verjetno tudi pomembna za borze, za vlagatelje na borzi?
LIPNIK: Vsekakor. Mislim, da bi, ni nujno, da ima NKBM enega strateškega partnerja. Pomembno pa je, da ima vsaj nekaj delničarjev, ki niso obremenjeni s svojim lastniškim deležem v banki in pa ima interes, da se banka čim hitreje razvije in raste in to je lahko z velikim številom malih delničarjev, razmeroma malim številom velikih delničarjev, ki imajo tam do 5 ali pa do 20 % deleže, ampak bistveno je, da niso obremenjeni z deleži in da imajo interes, da banka raste.
JEREB BRANKOVIČ: Gospod Andolšek.
ANDOLŠEK: Poglejte, pravzaprav kot predstavnik države lahko rečem sledeče. Med tveganji, ki so navedena v prospektu je zelo jasno napisano, da v primeru, da se država umakne, pomeni tudi sredstva, ki jih, ali pa obrestne mere po katerih se zadolžuje banka, lahko zraste. To pomeni, da je nek sinergični učinek banke ali pa povezavo med banko in državo in državo in banko. V tem smislu država kot lastnica predstavlja določeno varnost. To je dejstvo. Rating ocena banke je zaradi ratinga države lahko večja. Vsekakor ne manjša, ampak večja in kot tako je smiselno, da je država lastnica. Vsekakor pa je bila tudi zelo jasna dikcija v prvotnem prospektu, da je stališče države, da se bomo na 15 % + 1 delnico, vendar v nedoločenem času. To pomeni tako je to možno izpeljati. To bo seveda še v diskusiji in kot tako…
JEREB BRANKOVIČ: Bomo videli. In še gospod Kovačič.
KOVAČIČ: Ja, hvala lepa za to. Dejstvo je, da države ne smemo imeti samo na bistvu, na tapeti, če lahko po domače rečem. Definitivno bi marsikatera ameriška banka danes želela imeti ameriško državo v svoje lastništvu, ker bi to pomenilo varnost, tako kot je gospod Andolšek tudi rekel, vendar na drugi strani pa sam menim, da mi ne potrebujemo strateškega partnerja, da smo se sposobni razvijati z lastnim znanjem in bi rekel z ambicijami, ki jih bodo podpirali tudi naši delničarji. Tako, da NKBM je do zdaj bila boljša od sektorja v donosnosti in mislim, da bo lahko to tudi naprej.
JEREB BRANKOVIČ: To je bila današnja oddaja Studio ob 17h. Pripravili smo jo voditeljica Urška Jereb Brankovič in novinarka Erika Štular. Hvala ker ste bili z nami in nasvidenje.

Medij: Radio Slovenija 1
Avtorji: Jereb Brankovič Urška
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Studio ob 17-ih
Datum: 24. 09. 2008
Termin: 17:00
Trajanje:60